Slovenija je poleg številnih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti bogata tudi s številnimi naravnimi atrakcijami, ki so v prav vseh letnih časih aktualne. Odvisno sicer od tega, kako pogumni smo. Predvsem tiste, ki vključujejo vodne radosti, so za večino zanimive zgolj v poletnih mesecih. Marsikdo pa ne ve, da Slovenija skriva številne termalne izvire, kjer se lahko zastonj kopamo skozi celo leto.
Termalni in mineralni vrelci so tisti vrelci, katerih temperatura ni nižja od 20 stopinj celzija oziroma ki vsebujejo najmanj 1000 miligramov raztopljene trdne snovi in/ali 250 miligramov naravno raztopljenega CO2 v litru vode. Poleg termalnih v Sloveniji izvirata tudi dva mineralna vrelca: Donat Mg v Zdravilišču Rogaška Slatina in Radenska v zdravilišču Radenci.
V Sloveniji obstaja kar nekaj termalnih vrelcev, kamor se lahko podamo brezplačno in čudeže narave že to zimo preizkusimo na lastni koži. Tri izmed njih predstavljamo spodaj, enega pa smo na našem mediju v preteklosti podrobneje že opisali.
Klunove toplice
Ene izmed najbolj zanimivih naravnih term na prostem v Sloveniji so zagotovo Klunove toplice v Bušeči vasi na Dolenjskem. Vpisane so v Register nepremične kulturne dediščine Slovenije in imajo močan zgodovinski pečat. Njihova posebnost je nedvomno temperatura, ki skozi celo leto znaša 27 stopinj Celzija, zato se lahko v njih kopamo v vseh letnih časih. Vrelec vsebuje žveplo, ogljikovo in dušikovo kislino, karbonate in različne organske snovi, ki naj bi blagodejno delovale na živčna, kostna, ledvična in želodčna obolenja.
Že leta 1806 so vrelec zajezili grofje Auerspergi iz Leskovca pri Krškem. Če gre verjeti pripovedim, naj bi se v Grünovih toplicah (ime so dobile po najbolj znanem lastniku toplic Antonu Aleksandru Auerspergu oziroma Anastaziju Grünu) v tistih časih največkrat namakal slovenski pesnik Andrej Smole, zelo verjetno pa tudi avstro-ogrska cesarica Marija Terezija.
Če želite izlet podaljšati, se lahko ustavite še pri gotski cerkvi Žalostne Matere božje v južnem delu Bušeče ter spomeniško zavarovani Kožarjevi hiši z gankom ter ob kozolcih in rečni terasi Krke.
Termalni izvir sredi Krakovskega gozda
Dolenjska skriva še en zanimiv izvir termalne vode, ki se nahaja v neposredni bližini Kostanjevice na Krki, natančneje v Krakovskem gozdu. Ta je zavarovan kot naravni rezervat in velja za največji nižinski gozd v Sloveniji. V njem je 42 hektarjev ohranjenega pragozda, kjer rastejo visoki hrasti starosti do 250 let.
Pri samem termalnem izviru je majhen, vendar lepo urejen bazenček, v katerem se lahko okopamo v vseh letnih časih in vremenskih razmerah. Temperatura v bazenu naj bi namreč ves čas merila med 34 in 36 stopinjami Celzija.
Ko boste obiskali omenjeni termalni izvir, si lahko ogledate še Kostanjevico na Krki, kjer si splača ogledati otok, ki ga obdaja reka Krka, Kostanjeviško jamo, Cistercijanski samostan, Galerijo Božidarja Jakca in seveda Gorjance.
Termalni izvir Straža
Kot zadnjega predstavljamo edini še ohranjen tovrstni izvir v Ljubljanski kotlini, ki je kot krajinska posebnost z značilnim sredozemskim rastjem zaščitena kot naravna geološka in hidrološka vrednota državnega pomena – topli izvir Straža pod Spodnjimi Pirničami. V 20. letih prejšnjega stoletja so tu, daleč od drugih znanih rastišč v Primorju, namreč našli redko sredozemsko praprot venerini lasci. Krajani Pirnič si prizadevajo, da bi v zaščiteno območje vključili tudi bližnje biotsko raznoliko mokrišče in opuščeni kamnolom.
Termalni izvir so od nekdaj, predvsem pozimi, uporabljale perice iz okoliških vasi. Danes pa sem zaidejo raznovrstni posamezniki, ki se želijo namočiti v zdravilni vodi. Ta ima med 17 in 23 °C, pretok vode pa med 6 in 8 l/min. Temperaturna razlika med toplo vodo in mrzlim zrakom je najbolj opazna pozimi, ko se iz vode dvigajo meglice.
Do izvira se menda da priti z avtom, a nas je bralec Žiga opozoril, da sta tam dve kolesarski cesti, kjer je prepovedana vožnja z avtomobili, ob cesti, ki pelje do izvira in po kateri je vožnja dovoljena, pa da ni parkirišč. V vsakem primeru bo veliko prijetneje, če se do izvira odpravite peš ali s kolesom. Mimo vrelca vodi tudi kolesarska pot od Rateč – izvira reke Save proti Ljubljani tako, da vrelec ponuja tudi primerno točko za počitek po dolgem kolesarjenju.
dezurni@styria-media.si
