Že morda veste, o katerem območju je govora? Naj vam podamo še en namig: pokrajina leži v severovzhodni Sloveniji, med Slovenskimi goricami in Muro. Njeno središče pa je Ljutomer. Verjetno ste do sedaj že ugotovili, da gre za Prlekijo – pokrajino, polno prelepih nasprotij in gostoljubna mati prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačije.
Prlekija prav tako slovi po pristni prleški kulinariki. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi (žganci, mlečna juha, smetanovo juho z gobami, krompirjevo smetanovo juho, gobovo juho z ajdovo kašo, mesom iz tünke).
Mi pa predstavljamo nekaj bolj in manj znanih znamenitosti, ki se jih splača obiskati, če se boste kdaj mudili v tem delu Slovenije.
Grad Ormož
Ormoški grad stoji na jugovzhodnem delu bronastodobne naselbine, ki je bila zavarovana z zemeljskim nasipom in obrambnim jarkom. Jarek spremlja grajski kompleks ob vsej njegovi vzhodni stranici ter na koncu predgradja zavije proti nekdanjim mestnim ogrskim vratom.
Grad Ormož je bil prvič omenjen leta 1278. Sprva je imel obrambno vlogo, saj so ga zgradili v obrambo proti napadom Madžarov. Na severni strani so zgradili razgledni stolp, v katerem je bila tudi cerkev. Danes pa se zgradba in pripadajoča pristava na bregu reke Drave uporabljata za javne namene. V njej delujejo regionalni muzej, knjižnica lokalni radio in informacijski center ter glasbena šola. V muzeju si ob razstavi o zgodovini Prekmurja lahko ogledamo tudi razstavo o zgodovini mesta, lončarstvu in lokalni revmatološki kliniki. Beli zidovi in stene s surovo luknjasto opeko zagotavljajo notranjost zanimive.
Za obiskovalce bo ormoški grad zaradi obnovitvenih del do 1. avgusta 2023 zaprt. Ogled Grajske pristave in zbirk v gradu pri Veliki Nedelji pa poteka nemoteno po odpiralnem času.
Grad obdaja tudi park, ki spada med najlepše pejsažne nasade pri nas. V njem uspeva okoli 140 drevesnih vrst. Ob poti mimo tulipanovca, ki nas vodi proti grobnici zadnjih lastnikov gradu, lahko opazujemo velike jesene, topole, mogočne hraste in ostanek lipovega drevoreda.
Jeruzalem
Obisk Prlekije ne sme miniti brez postanka v Jeruzalemu – slikoviti vasici, ki meji na Prekmurje, Hrvaško in Avstrijo, z neverjetnimi razgledi, ki ob lepem vremenu sežejo daleč naokoli in so prečudoviti v prav vseh letnih časih.
Leži na višini 341 metrov, od koder se na vse strani raztezajo pogledi na vinogradniške terase, cerkvene zvonike, skoraj vsak hrib ima svojo taverno, vinsko klet ali zidanico. Z razlogom bi lahko rekli, da je Jeruzalem ena najlepših vinorodnih pokrajin daleč naokoli. Domačini ji najraje rečejo kar biser prleške regije.
Jeruzalem lahko raziskujete po lično urejeni vinski cesti, bodisi s kolesom ali peš. Pot vas bo vodila v smeri od Ljutomera proti Ormožu, in sicer čez različna naselja – čez Železne Dveri, Plešivica, preko Jeruzalema, Svetinj, do Trstenika in vse do Ormoža.
Kot so zapisali na spletni strani Visit Jeruzalem, začetki vinarstva na tem območju segajo še v čas pred Rimljani. Prebivalci so hitro ugotovili, da so pogoji popolni za pridelavo belih vin, vinarska tradicija tukaj pa naj bi bila stara vsaj 2400 let. Obisk domače prleške kleti je tako nujen postanek na vaši poti. Tukaj boste lahko preizkušali domača kakovostna vina in kaj domačega prigriznili. Pri tem ne boste imeli težav z iskanjem, saj so prleške kleti in zidanice na vrhu skoraj vsakega griča.
Pa še namig, kje iskati ljubezensko klopco s prečudovitim razgledom na vinorodne terase Jeruzalema. Zapeljete se do Marijine cerkve iz leta 1652 in Dvorca Jeruzalem, parkirate na označenem parkirišču in se spustite po potki skozi gozdiček.
Klopotec
V Prlekiji se lahko pohvalijo tudi z Guinessovim rekordom. V vasi Hermanci, na meji med Ljutomerom in Ormožem, na vrhu goric čaka prava paša za oči – največji klopotec na svetu. Izdelal ga je zidar Stanko Habjanič, ki se z izdelavo klopotcev ukvarja ljubiteljsko in nadaljuje družinsko tradicijo izdelovanja klopotcev.
Pravijo, da je klopotec znanilec jeseni. Navadno se jih postavlja do Velikih maš 15. avgusta. Z droga jih snamejo po trgatvi ali najkasneje do martinovega, torej do 11. novembra. Po ljudskem verovanju naj bi klopotec izganjal kače iz grozdja in ga mehčal, a v resnici le preganja vrabce in škorce. Prleški klopotec je značilne oblike, saj ima štiri vetrnice.
Za izdelavo največjega na svetu je potreboval dva meseca ali približno 300 ur dela, vsako leto pa ga tudi nekoliko izboljša. Klopotec ima premer vetrnic 20,58 metra in tehta skoraj eno tono. Že 11 let zapored ga postavljajo s pomočjo gasilcev, leta 2010 pa je bil kot največji klopotec na svetu vpisan v Guinessovo knjigo rekordov.
Gajševsko jezero
Le redki vedo za slikovito Gajševsko jezero z otočkom na sredini, ki leži na ravnici med polji nedaleč stran od Križevcev. Akumulacijsko jezero je nastalo leta 1973 z izgradnjo nasipa, s katerim so zajezili Ščavnico in s tem ustvarili rezervoar za izlivanje poplavnih voda. V času normalnega vodostaja je plitvo in zamuljeno, s povprečno globino manj kot tri metre.
Ob jezeru je še vedno aktiven domač Stajnkov mlin, ugodni in konstantni vetrovi pa že desetletja privabljajo ljubitelje surfanja. Znano pa je predvsem kot največji in najbogatejši ribolovni revir v okolici.
Sama voda je žal dokaj onesnažena, dodatno pa je še preobremenjena z ribami, kopanje je zato odsvetovano. Boste pa zato toliko bolj navdušeni nad prelepo okolico jezera. Okrog jezera poteka zelo lepo urejena peščena pot v dolžini štirih kilometrov.
dezurni@styria-media.si
Lepo da najdete tudi takšne lepe kraje za obisk v Sloveniji. Ne samo reklama za Hrvate delat.