Osupljiva naravna čudesa, pristna krajina in edinstveno, tisočletno ustvarjanje kraškega človeka, dve avtohtoni živalski pasmi – lipicanci in kraški ovčarji, niso edini razlog, zakaj naj bi se odpravili na Kras.
V mirni vasici Povir, nedaleč od železniške proge, se na bližnjem travniku skriva vijolična oaza – največji nasad sivke v Sloveniji. Morda raba besede skriva v tem primeru ni najbolj primerna, saj sivka nase že na daleč opozarja s svojim prepoznavnim vonjem. Ta je k ogledu v zadnjih letih pritegnil marsikaterega obiskovalca, željnega doživeti provansalsko kuliso.
Na rast zdravilnih rastlin, ki uspevata na Krasu in Mediteranu, ugodno vplivata klima alpskega in mediteranskega podnebja ter porozna tla. Pred tremi leti so se na kmetiji Renčelj pohvalili z najuspešnejšo sezono od začetka svojega obstoja. Takrat je bilo moč govoriti zgolj s presežniki, v zadnjih dveh letih pa se je zgodba povsem spremenila.
Pretežno deževno vreme jim je hitro pokvarilo marsikatere načrte za rekordno sezono. Dež in vpliv hladnih noči se poznata na količini eteričnega olja, ki je bilo na začetku njihov glavni proizvod. Repertoar izdelkov so z leti dopolnjevali – trenutno imajo v svoji ponudbi 20 naravnih proizvodov s področja nege za lase in kožo ter kulinarike.
Družinsko kmetijo smo obiskali na prvi dan žetve. Idejni vodja nasada Gregor Renčelj je svojim pomagačem delil še zadnje napotke pred začetkom. Poleg žene Nine so mu na pomoč ob žetvi, ki jo običajno zaključijo v dveh tednih, priskočili tudi njegovi in Ninini starši. Ne smemo pozabiti omeniti lastnikovega sina, ki je pri komaj devetih letih po zemljišču že spretno krmilil s traktorjem, in hčerko, ki so ji prepustili vodenje bara s svežo sivkino limonado.
"Resda je sivka enostavna za vzgojo n tudi izjemno trpežna na vremenske pogoje, a to velja v primeru, če skrbiš za 5-6 grmičkov. Če pa imaš v lasti nasad, je to nekaj povsem drugega. Na naši kmetiji skrbimo za več kot 60.000 sadik, zato se moramo spoznati tako na kmetovanje kot tudi na proizvodnjo in prodajo. Za obdelavo je poleg traktorja, ki velja za obvezno opremo, potrebnih kar nekaj pripomočkov. Lahko se pohvalimo z nekaj subvencijami, vendar jih ni toliko, da bi z njimi pokrili vse stroške," pojasni. Ni torej čudno, da so nekateri ponudniki, ki so se ukvarjali s predelavo sivke v komercialne namene, na svoji poti obupali.
Pri Renčljevih o tem ne razmišljajo, saj so se samoniklo grmasto rastlino vijolične barve, preveč navezali. To pa še ne pomeni, da jim ne manjka vsakodnevnih izzivov pri delu. Kljub opozorilom in prošnjam, da sivka ostane v nasadu, si obiskovalci občasno postrežejo kar sami. Na področju kmetovanja največjo nadlogo predstavlja plevel, ki se razraste med deževnimi obdobji. Ti so bili v preteklih letih pogosti.
"Prava sivka ponuja številne možnosti na področju kulinarike, med drugim lahko iz nje ustvarimo likerje, piškote, marmelade, sladoled in sirup. Prav tako jo je v slane jedi možno vključiti preko začimbnih mešanic za solate, ribe in meso. Seveda je treba biti pri doziranju količine previden, saj je je hitro lahko preveč," še svetuje Nina.
dezurni@styria-media.si
