Zakaj smo povsem pozabili na ta nacionalni zaklad?

Še preden smo se pripeljali na dvorišče domovanja Damjane in Davorina Lisjaka v vasi Kopriva na Krasu, smo zaslišali glasen pasji lajež. Skupina prekrasnih kraških ovčarjev, ki jih z velikim ponosom razkazujeta na pasjih razstavah tako doma kot v tujini, je ponudila šov, s katerim so dokazali, zakaj sodijo med najboljše pastirske pse v državi.

Razlog, da so nas tako gromko pričakali, se je skrival na dvorišču za hišo. Pravzaprav je bilo razlogov kar dvanajst. Maja sta njun najimenitnejši samec Primus Miliruj in samička Tiara na svet pozdravila celih dvanajst mladičkov. To je v psarni Miliruj absolutni rekord zadnjih desetih let. Damjana je prekipevala od ponosa, ko so se mimo in po njej krožile mehke pasje kepice in si želele izboriti njeno pozornost.

Slovenski ponos Vizita za živali Pasma kraški ovčar: "Vedno zatiran, približno kot slovenski narod"

Na bližnjem balkonu sta vsak njihov in tudi naš korak pozorno spremljala starša in ostala pasja klapa. Lastnika sta mladičke in njune starše ločila sta z željo, da bi vsak izmed dvanajstih mladičkov lahko razvil unikaten karakter. Ta se pri vsakem kaže že sedaj. 

Enajst mladičkov nas je nemudoma prišlo pozdravit in nas s svojo prikupnostjo takoj očaralo. Najmanjša, ki še ni imela prav veliko moči, se je za razliko od bratcev in sestric raje držala ob strani. Ostali pa so nas igrivo prevohali in si ob naših vezalkah nagajivo "obrusili" svoje mlade čekane. Tega jim spričo njihove ljubkosti nihče ne bi mogel zameriiti. O tem se lahko prepričate v spodnjem videoposnetku, ki je nastal med obiskom psarne Miliruj na Krasu.

Dejstvo pa je, da se bo njihova prikupna podoba hitro prelevila v podobo resnih pasjih čuvajev njihovih bodočih domov. Večina že ima nove lastnike, saj so nekatere zainteresirani posamezniki rezervirali že pred časom. 

žalostno Vizita za živali Slovenski ponos, ki ga cenimo premalo

Čeprav so kraški ovčarji naša edina avtohtona pasja pasma,  več zanimanja zanje vlada v tujini. Svoje pse sta lastnika oddala na kmetije, kjer le-ti čuvajo govedo in drobnico. Nekateri pa se bodo seveda udeleževali tudi pasjih razstav. Damjana Lisjak nam pove, da tujci kar ne morejo prehvaliti karakterja te pasme, saj so prijazni, pogumni in nezaupljivi do tujcev, pa vendar zaščitniški do domačega kroga in lastnine.

"Zakoni narave so povsem drugačni, kot si jih razlagamo ljudje. Pse smo povsem počlovečili. To pa ni prav, saj s tem posegamo v njihovo osebnost in svobodo,"

Damjana Lisjak

Nad njimi je še posebej navdušena 30-letna vzrediteljica iz Kanade, ki je pred tem vzrejala le avstralske ovčarske pse ter border collie. Ker v Kanadi do takrat pasme kraškega ovčarja še niso imeli registrirane, se je odločila, da to stori prva. 

Davorina in Damjano Lisjak pravzaprav žalosti, da so kraševci bolj cenjeni doma kot v tujini. Po njunih izkušnjah je priviligiranje domačih pasem na razstavah v tujini stalna praksa, pri nas pa je povsem drugače. V Sloveniji se tako razstav udeleži približno deset psov, kar je občutno premalo. 

"Tudi na specialnih razstavah je številka 30 pravi čudež. Nemalokrat se zgodi, da ne zmagajo le lepota, kvaliteta in karakter, temveč nekaj čisto drugega. S tem pasmi ne delamo nobene usluge. Na pasjih razstavah s kraševcem na žalost nimamo nikakršne možnosti, tudi če se še tako uspešno predstavimo. Žal pasma v Sloveniji dejansko ni dovolj cenjena, poleg tega pa še vedno ni dobro poznana," razložita.

žalostno Slovenija Imamo le eno avtohtono pasmo, pa še za to ne skrbimo primerno

Le malo pred tem, ko naj bi pred 13 leti v njihov dom iz zavetišča na željo njunega sina sprejeli prvega kraškega ovčarja, se je sin žal veliko prekmalu poslovil. "Želel je psa, ki bo poseben, unikaten in povsem drugačen od ostalih psov. Izbira kraškega ovčarja se je tako ponujala kar sama od sebe. Nekaj časa je ideja sicer obvisela v zraku, a ko je v naš dom prišel Primus, je za vedno spremenil naše življenje," se grenko-lepih trenutkov spominja Damjana.

V spomin se ji je še posebej vtisnil dogodek, do katerega je prišlo pred nekaj leti. Na prireditvi v Ljubljani je predstavljala omenjeno pasmo in malo po zaključku je k njej in Primusu pristopil mlad fant. Prosil je, če ga lahko poboža. Medtem, ko ga je božal, je dejal: "Ta kuža bo dosegel izredne uspehe. Pot bo težka, a puščal bo globoke sledi."

Damjana sprva ni razumela, kaj ji je skrivnostni mladenič želel povedati. Ko pa sta s Primusom pridobila licenco za opravljanje terapevtskega dela, so izrečene besede dobile nov pomen: "Razstavna pot je bila za nas izjemno težka. Prvi del napovedi zanesljivo drži, saj smo pod noge dobili precej polen. Prav tako pa lahko potrdim, da Primus dela čudeže pri delu z invalidnimi posamezniki in otroki,."

Da so kraški ovčarji resnično del družine Lisjak, lahko opazimo takoj po vstopu v hišo. V predsobi se na steni bohotijo rozete z razstav, v vitrini so mesto našle številne medalje in pokali. Sogovornika si želita, da bi se glas o kraških ovčarjih razširil čim dlje in bi jim kot edini avtohtoni domači pasmi namenili ustrezno pozornost. Že vrsto let se s svojo psarno Miliruj predstavljajo tudi na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali.

reportaža Slovenija Kaj se dogaja – Novo Gorico preplavili konji, mačke, psi?!

dezurni@styria-media.si