Letošnja pomlad je bila v psarni Miliruj, kjer vzrejajo slovensko avtohtono pasmo – kraške ovčarje, izjemno pestra. Razlog? Teh je pravzaprav šest, saj so se razveselili šestih podmladkov, veselo novico sporoči lastnica psarne Damijana Lisjak. Skupaj z možem Davorinom in s svojimi pasjimi predstavniki bo kot vsa leta poprej prisotna na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali njihovega najtrofejnešega samca in samički, morda se jim bo pridružil tudi kateri izmed mladičkov. V psarni se pohvalijo, da bo njihov samec Primus Miliruj sodeloval tudi kot terapevtski pes, saj je pred dvema letoma pridobil licenco za opravljanje tega dela.
S tem dosežkom so v psarni ovrgli vsesplošno prepričanje med slovensko javnostjo, da so kraški ovčarji hudi, trmasti in neposlušni psi. "To so psi z izrednim karakterjem, seveda pa je vsak zgodba zase. Karakter kraškega ovčarja naj bi bil prijazen, pogumen, nezaupljiv do tujcev, vendar zaščitniški do domačega kroga in lastnine," jih opisuje Davorin, ki si skupaj z ženo prizadeva ozaveščati o pomembnosti najstarejše avtohtone pasme pri nas, ki z leti na Slovenskem izgublja na številčnosti. Če je še sto let nazaj skoraj na vsakem kraškem dvorišču "stražil" kraški ovčar, naj bi jih bilo danes na Krasu le še nekaj več kot deset.
Žurnalov Festival za ljubitelje živali boste letos lahko obiskali v soboto, 10. junija, v primeru slabega vremena pa v soboto, 17. junija. Dogajanje bo v Novi Gorici med 15. in 21. uro. Rdeča nit dogodka je odgovorno skrbništvo živali. S Festivalom za ljubitelje živali želimo pomagati, da bi se v Sloveniji krepila zavest o pomenu zdravega odnosa do živali, ter najmlajše poučiti o čudovitem živalskem svetu.
Čeprav je kraški ovčar slovenski nacionalni zaklad in najstarejša avtohtona pasma, prepoznana v 19. stoletju pod imenom ilirski ovčar, po mnenju Lisjakovih do nje ne gojimo ustreznega odnosa: "V slovenskem narodu je premalo narodne zavesti, da bi za to dediščino dobro in pravilni skrbeli."
Več stoletij stara pasma je bila sprva uporabljana za čuvanje ovac na Slovenskem, predvsem v okolici Pivke. O njih je že v 17. stoletju pisal Janez Vajkard Valvasor kot o močnih, neustrašnih psih, ki se zoperstavijo volku. Predniki kraškega ovčarja segajo v stari vek, v 8. stoletje pred našim štetjem. Na območju tedanje ilirske pokrajine se je razvilo več vrst pastirskih psov, do današnjih dni pa so se ustalile pasme kraševec in šarplaninec ter tornjak. Kraški ovčar je poznan kot odličen čuvaj, bolj kot delovni pes pa je tudi čudovit družabnik ter prijazen družinski član.
Lisjakovi na tem mestu opozorijo, da kraševec ni primeren za življenje v stanovanju, saj potrebuje veliko gibanja in svobode na ograjenem prostoru. Kraški ovčar ni pes samotar, venomer si želi nekoga v bližini. Najbolje se počuti na kraški kmetiji, kjer je obkrožen z ljudmi in živalmi..
Skupaj z ženo predstavljata pasmo na razstavah tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, v Italiji in na drugih evropskih ter svetovnih prizoriščih, kje dosegajo odmevne rezultate. Tako kot se za edino avtohtono pasmo pri nas spodobi, bodo kraški ovčarji iz psarne Miliruj v soboto, 10. junija 2023, na Festivalu za ljubitelje živali otvorili predstavitve pasem, ki ga na festivalu organiziramo prvič. Dogodek bo na osrednjem travniku pred novogoriško občino potekal ob 18.40. Na njem se bo predstavilo veliko lepih pasem.
dezurni@styria-media.si
Imel kraško ovčarko. Kakšno milo in zvesto bitje je to. Edina pasma , ki lahko govori, v narekovajih, če jo razumeš.
Mene osebno hudo žalosti, da se tako nekontrolirano v laboratorijih ustvarja nove pasme na željo potrošnika. Gensko spremenjeni psi so redna stranka veterinarjev in vsak obisk je za "dober dan " 100€. Na vsakem vogalu ulice stoji Veter. ambulanta. Notri… ...prikaži več pa 5 zdravnikov. Greš v ZD zase, pa delata dva zdravnika. Toliko o pseh in ljudeh.