Skoraj eno leto je minilo od tega, ko je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) dvignilo prah s predlogom spremembe Zakona o gostinstvu, ki bi med drugim drastično posegel na doslej izjemno slabo regulirano področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking.
Več kot pol leta po odprtju javne obravnave so potrebovali, da so premleli vse pripombe, ki so prispele na njihov naslov. Teh naj bi bilo po njihovih besedah več kot 450, večinoma pa so se nanašale na ureditev oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem.
Prejšnji teden so nato vendarle pripravili prenovljen osnutek zakona ter ga poslali v medresorsko in koalicijsko usklajevanje. Usklajen predlog bi lahko tako šel v vladno obravnavo do konca novembra in bil po trenutni časovnici v državnem zboru sprejet v prvi polovici prihodnjega leta. Po tem bo seveda moralo preteči še kar nekaj časa, da bodo učinki sprememb vidni. "Pri predlogu osnutka zakona smo iskali rešitve po načelu sorazmernosti, ki bi omogočale učinkovit odziv na negativne posledice rasti kratkotrajnega najema," so zapisali.
Omejitve praviloma uveljavljajo tam, kjer je problem kratkotrajnega najema močneje ustvaril nesorazmerja na stanovanjskem področju. Dopolnitve prvotnega predloga med drugim najemodajalcem omogočajo oddajanje za največ 60 dni na leto, razen v primeru, ko gre za lastno stanovanje, kjer je dovoljeno daljše obdobje oddajanja, in sicer do največ 150 dni v koledarskem letu.
Prenovljen predlog več pristojnosti daje tudi lokalni skupnosti in občinam, saj jim dodeluje zakonsko pooblastilo, da lahko časovno omejitev prilagajajo skladno s svojimi zmožnostmi in potrebami. Daje jim možnost, da časovno omejitev bodisi zaostrijo na 30 dni v koledarskem letu bodisi omilijo do največ 90 dni za večstanovanjske stavbe ali do 365 dni v koledarskem letu za eno- in dvostanovanjske stavbe.
Stanovanja, namenjena kratkotrajnemu najemu, bodo prav tako morala biti posebej označena, s čimer se bo lažje zagotavljalo transparentnost in nadzor nad oddajanjem s strani drugih etažnih lastnikov.
Zakon uvaja številne novosti
Za spremembo zakona so se odločili zaradi očitnega povečanja oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem v zadnjih letih. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, je od leta 2015 do leta 2023 zraslo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je lociranih v petih občinah – Ljubljana, Piran, Bled, Koper, Kranjska Gora.
Prav tako zakon zaradi nejasnosti obstoječe ureditve glede nekaterih nastanitvenih obratov uvaja nove samostojne vrste nastanitvenih obratov, in sicer apartma, šotorišče, postajališče za bivalna vozila, glamping in nadstandardni nastanitveni obrat v naravi. To jim bo omogočilo posodobiti tehnične pogoje in pogoje glede storitev. Obenem nov zakon ureja tudi kategorizacijo višjih kakovostnih kategorij, uvaja spremembe obratovalnega časa, ureja gostinstvo v premičnih gostinskih ter drugih prostorih ter vsebuje ukrepe, namenjeni promociji Slovenije kot trajnostne destinacije.
Stolpnica R5 v Ljubljani
"Želimo poudariti, da predstavljeni ukrepi za prenovo normativnih okvirov kratkoročnega najema niso niti iskanje resničnih rešitev, še manj pa kompromis. Obžalujemo, da so ostali le na ravni kozmetičnih popravkov, ki ne rešujejo stanovanjske problematike, in je tudi ne morejo. Če bodo trenutno predlagani ukrepi sprejeti, bodo v praksi uničili kar 25 % najbolj avtentičnega dela slovenskega turizma, ki ga v največji meri predstavljamo mali sobodajalci," so zapisali v odprtem pismu.
"Statistični podatki Slovenskega statističnega urada kažejo, da se v Ljubljani za kratkoročni najem uporablja le 1,4 % stanovanjskega fonda, kar je največ 1.757 stanovanj, medtem ko je nenaseljenih kar 23.050 stanovanj, po podatkih Elektro Ljubljana je 11.500 povsem praznih stanovanj, ki letno porabijo manj kot 500 Kwh električne energije," so še izpostavili v pismu.
Samo v Ljubljani naj bi bilo po njihovih ocenag 3.000 študentov prisiljenih najti bivanje v obstoječem stanovanjskem fondu, kar je skoraj dvakrat več, kot je vseh razpoložljivih stanovanj in sob za kratkoročni najem. "Omenjena situacija manjša razpoložljivi fond stanovanj za dolgotrajno bivanje parov in družin, vsako leto zapored," so zapisali in dodali, da potemtakem glavni problem niso sobodajalci, temveč prazna stanovanja in pomanjkanje študentskih kapacitet.
"Ob tem pa omejitev kratkoročnega oddajanja na 60 dni ne bo rešila niti stanovanjskega problema preostalih 305 dni v letu, še posebej ker številni turistični apartmaji sploh niso primerni za dolgotrajno bivanje," so še poudarili.
dezurni@styria-media.si
🍓 Seks klepet s pravimi dekleti 18+ 👉 𝐖𝐖𝐖.𝐘𝐄𝐒𝟒.𝐅𝐔𝐍 💦 id03805497
Sicer ne bi smelo brigati nikogar, tudi države ne, saj oddajaš lastno stanovanje in plačaš davek. Bi se dalo razpravljati tudi o upravičenosti tega davka, a pustimo to. Problem nastane pri stanovanjih v večstanovanjski stavbi - zaradi plačevanja stroškov, ki… ...prikaži več se obračunavajo po prijavljenih osebah. Prijavljen je eden, biva pa jih precej več - in to dan za dnem. Ostali etažni lastniki pa morajo zaradi (socialistično namerno?) brezzobe zakonodaje vse to tiho prenašati - in plačevati.
Mislim da je prav da se to razumno omeji. Ampak je treba res dobro premislit in mora bit par let prehodnega obdobja, kot naredijo povsod v razumnem svetu, takih sprememb se ne dela čez noč.