Čeprav blagodejnim učinkom, ki jih prinese turizem, ne gre oporekati, ne smemo pozabiti tudi na tiste, manj prijetne. V večini evropskih prestolnic so te trenutno povezani s pomanjkanjem stanovanj za prebivalce. Lastniki jih v želji po večjem zaslužku raje oddajajo turistom. Stanje v določenih mestih postaja nevzdržno, zato so se mestne oblasti ponekod že odločile ukrepati.
Med drugimi so to v lanskem letu storile mestne oblasti Firenc, ki so napovedale prepoved novih kratkoročnih zasebnih počitniških najemov v zgodovinskem središču tega renesančnega mesta. Ukrep je del prizadevanj, da bi prebivalcem mesta, študentom in tistim, ki v njem delajo polni delovni čas, zagotovili dovolj stanovanj, ki bi bila tudi cenovno dostopnejša.
Se v Sloveniji obeta podobno?
V Sloveniji je omenjena problematika najbolj pereča v prestolnici, kjer so cene stanovanj in najemnin v zadanjih letih skokovito narasle. Pred leti je situacijo v Ljubljani za naš medij orisal kulturni antropolog in etnolog dr. Rajko Muršič: "Iz središča Ljubljane so izgnali ljudi, ki nimajo dovolj denarja, stanovanja pa so prepustili turistični ponudbi, jih prenovili in jim dvignili ceno. Ljudi so dobesedno pregnali, zaradi česar je središče začelo umirati."
Mesto Ljubljana iz Ljubljanskega gradu.
Ker postaja situacija v Sloveniji neobvladljiva, pri čemer najkrajšo potegnejo prav njeni prebivalci, se je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) pod vodstvom Matjaža Hana v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost očitno odločilo ukrepati. Pripravljali naj bi novo ureditev kratkoročnega najema s ciljem, da se vzpostavijo pravila in omejitve za oddajo stanovanj v ta namen. Ureditev bi strogo omejila oddajanje nepremičnin prek platform, kot sta Booking in Airbnb, in sicer na največ 60 dni na leto namesto sedajnih pet mesecev.
"S tem se kratkoročnega najema ne prepoveduje, pač pa se ga ureja v skladu z namenom stanovanjske politike na eni strani in kratkoročnega oddajanja namestitvenih kapacitet turistom na drugi strani," pojasnijo na MGTŠ.
Na ministrstvu so svojo odločitev podkrepili z besedami, da je kratkoročno oddajanje postalo komercialni posel in ni več zgolj dodaten vir zaslužka gospodinjstva. Po njihovih podatkih je v letu 2021 delež prenočitev v nastanitvenih obratih za kratkotrajno bivanje znašal 37,6 odstotka vseh prenočitev. "Namen stanovanja je zagotavljanje trajnega bivanja lastnikov ali najemnikov. Množično oddajanje stanovanj v kratkoročni namen turistom na trgu pa povzroča številna neravnovesja, ki jih vidimo tudi v Sloveniji," povedo na MGTŠ.
Kako bo to zgledalo v praksi?
Predlog sprememb v okviru novega Zakona o gostinstvu še ni javen. Ker je vanj vključenih več drugih resorjev in deležnikov, usklajevanja in priprava predvidenih končnih rešitev še vedno potekajo. Po nekaterih napovedih je možno, da ga bodo uvedli že v prihodnjem letu.
Zna se zgoditi, da bi bilo od takrat dalje onemogočeno oddajanje drugih lastniških stanovanj oziroma bi bilo oddajanje omejeno na primarno stanovanje, torej na stanovanje prebivališča ponudnika. Tako bi lahko stanovanje lastniki oddajali takrat, ko bi šli na dopust. Obenem naj bi se občutno omejilo tudi petmesečno poenostavljeno sobodajalstvo, poročajo Finance.
V igri je tudi ideja, da bi se določila območja, kjer ne bi bilo možno oddajati nepremičnin. Tako bi lahko denimo Mestna občina Ljubljana odredila, da je oddajanje možno le v strogem centru mesta, ne pa v Šiški ali za Bežigradom. Taka prepoved sicer zniža konkurenco hotelirjem, a obenem zniža tudi zaslužek drugih dejavnosti v kraju, menijo strokovnjaki.
Kaj bi se zgodilo z manjšimi kraji?
S spremembo zakona bi na moči pridobile predvsem občine, ki si že sedaj želijo večja pooblastila za samoupravne lokalne skupnosti pri urejanju področja kratkoročnih najemov. Na ta način bi lokalne skupnosti izdajale soglasja za oddajo nepremičnin, s katerim bi lahko sobodajalec nepremičnino vpisal v register. Brez tega oglaševanje v prihodnosti ne bo več mogoče.
Če bi se vseeno odločili za oddajo stanovanja, bi to zanje pomenil mučen in predvsem dolg proces. Pred prejemom soglasja vseh sosedov v bloku ter spremeniti namembnost stanovanja v poslovni prostor, bi morali odpreti tudi s. p. ali d. o. o. in se registrirati za oddajanje nastanitvenih zmogljivosti turistom. Če pa bi želeli oddajati le del stanovanja, bi za to potrebovali soglasje vseh bližnjih sosedov ter soglasje etažnih lastnikov, ki imajo skupaj v lasti vsaj tri četrtine površine bloka.
Nekateri so se obregnili tudi ob manjše možnosti t. i. domačega lokalnega doživetja, povezanega s prenočitvijo v stanovanjih pri zasebnikih. Večina turistov bi po novem zakonu namreč prenočevala v hotelih ali apartmajskih kompleksih, kjer je doživetje povsem drugačno kot pri zasebnikih. Zna se zgoditi, da bi turisti zaradi tega spremenili tudi ciljne destinacije in se namenili tja, kjer bo taka ponudba na voljo.
dezurni@styria-media.si
ce ne bi bilo vse v lj, ce bi sluzbe bile blize krajem, kjer zaposleni stanujejo, bi bile tudi cene nepremicnin in najemnin drugacne, pa tudi manj prometa na vpadnicah. ker pa je vse skoncentrirano, so temu primerne tudi cene… ...prikaži več in pa seveda guzva na cesti.
Ne more se nepremičnina , ki je zgrajena za stanovanje cela oddajati za pridobitno dejavnost , Če nekdo želi oddajati celo stanovanje , naj na tržišču kupi POSLOVNI prostor , ne pa da stanovanja zgrajena pod stanovanjsko gradnjo , spremenio… ...prikaži večo v poslovno . Če si pa na tak način želi poslovno delovati, mora pa odpreti kot vsi poslovneži SP ali d.o.o . Sprememba namembnosti ,pa je stvar najprej sosedov , potem pa še občinskih organov !
Hrvaška je lani od turizma zaslužila 15 mlrd, mi bomo pa raje omejevali in se odpovedali prihodkom. Čedalje manj konkurenčni postajamo z večjimi davki, omejevalnimi predpisi, namesto, da naredimo državljane bogate jih raje omejujemo in jim potem država nameni razne socialne pomoči.