V pozimi praznih hišah, največkrat so to vikendi, imamo lahko dve vrsti težav. Ena je zmrzovanje zaradi prenizkih notranjih temperatur, druga pa je vlaga, ki kondenzira na hladnih stenah, kjer se potem razvije plesen. Prvo težavo odpravimo z ogrevanjem, ki mu v tem primeru rečemo temperiranje, drugo pa z ogrevanjem in prezračevanjem. Velja, da bi morala biti minimalna izmenjava zraka v praznih hišah 0,2 h-1.
Ogrevanje prazne hiše se lahko zdi kot metanje denarja skozi okno, a v resnici je prav nasprotno. Nizke zunanje temperature pozimi lahko v prazni, neogrevani hiši povzročijo precej škode. V vodovodnih ceveh, radiatorjih in ceveh ogrevanja voda lahko zmrzne, zato napeljava popoka. Ko se otopli, pa lahko pričakujemo poplavo. Druga težava so hladne stene in kondenzacija vlage na njih, saj ta ne more prehajati ven, vsaj v zadostni količini ne. Posledica tega je razvoj plesni na stenah, še posebej pa v kotih, ob oknih in tik pod stropom, kjer so toplotni mostovi najbolj izraziti.
Več dejavnikov vpliva na razmere v hiši pozimi
Prazne hiše seveda ogrevamo na precej nižjo temperaturo kot je bivalna. Nekateri strokovnjaki priporočajo, da zadostuje vzdrževanje temperature na šest stopinj Celzija, bolj previdni pa priporočajo nekje med 10 in 12 stopinj Celzija.
Ogrevanje na daljavo omogoča večina ogrevalnih naprav
Vzdrževanje temperature na daljavo omogočajo vsi sistemi ogrevanja, razen kotli in enosobne peči na drva in pelete. Na ogrevalnem sistemu moramo termostat nastaviti na želeno temperaturo, da se bo ogrevalna naprava vključila, ko bo temperatura v prostoru padla pod želeno. Najbolj sodobne naprave omogočajo tudi upravljanje na daljavo, prek pametnih telefonov in tablic, zato strokovnjaki prav za počitniške hiše priporočajo tako imenovano pametno napeljavo oziroma vgradnjo pametnih ogrevalnih naprav.
Če hišo ali vikend ogrevamo z drvmi, hiše ne moremo pusti prazne dolgo. Vsaj enkrat na teden ali 10 dni v času najnižjih temperatur je treba v peči zakuriti. Podobno velja za peči na pelete, saj zalogovniki, iz katerih se peleti samodejno transportirajo v kurišče, običajno zadostujejo za največ 14 dni.
Izprazniti je treba vodovodni sistem
Če se kljub priporočilu odločimo, da hiše ne bomo ogrevali, pa je treba poskrbeti vsaj za vodo. To je treba izpustiti iz vodovodnih cevi, da se sistem popolnoma izprazni, pipe pa je najbolje pustiti odprte. Prav tako je treba izprazniti straniščne splakovalnike in električne grelce vode. Tako bomo vsaj preprečili morebitno škodo na vodovodni napeljavi. Pričakujemo pa lahko, da nas bo spomladi v kakšnem kotu pričakala plesen.
Vlaga je v neogrevani hiši lahko velik problem
Nekaj vlage v konstrukciji ostane še od poletja in se počasi izloča v zrak, nekaj pa jo prihaja iz konstrukcije, lahko tudi iz kanalizacije. Manj verjetno je, da bi pozimi zunanja vlaga vstopala v stavbo, čeprav je tudi možno.
„Dnevna in sezonska temperaturna nihanja vplivajo na temperaturo v stavbi z zamudo, brez ekstremov. Zato je jeseni v stavbi topleje kot zunaj, spomladi pa hladneje, podobno je z dnevnimi spremembami. Dogajajo se dinamične spremembe, nekaj časa prehaja toplota iz zraka v stene, nekaj časa obratno. Ves čas pa zrak prenaša vlago in jo odlaga na najhladnejše površine. V konstrukciji se vlaga premika po kapilarah, preden vstopi nazaj v zračni krog. Delež vlage, ki bi prehajal skozi konstrukcijo na prosto, je zanemarljiv,“ razmere v hiši opiše sogovornik.
Stavba, ki je pozimi tesna, čeprav neogrevana, se navlaži. Zrak nosi vlago iz toplejših delov stavbe na hladnejše, kjer se zarosi.
Poleg ogrevanja priporočljivo tudi prezračevanje
Suha hiša bo spomladi pričakala le tiste, ki so vanjo vgradili enega od mehanskih prezračevalnih sistemov, najpreprostejša rešitev je higrosenzibilni prezračevalni sistem, in hišo temperirali.
Več o gradnji in energiji v hiši najdete tukaj.
