Javnih najemnih stanovanj primanjkuje, to je dejstvo. Rezultat neurejenega trga najemnih stanovanj pa so prosilci, ki zaman čakajo v vrstah in tudi po več poskusih nimajo te sreče, da bi jim lokalni ali republiški sklad dodeli javno najemno stanovanje.
Mati samohranilka je izgubila upanje
Ena od teh je mati samohranilka z dvema mladoletnima otrokoma, ki je na različnih razpisih za javna najemna stanovanja v Ljubljani kandidirala že petkrat. Nazadnje na javnem pozivu ljubljanskega mestnega sklada, na katerem je bilo na voljo 198 stanovanj.
Stanovanje, v katerem z dvema deklicama biva zdaj, si deli še s tremi člani razširjene družine, na razpisu pa je zbrala 440 točk in se na prednostni listi A1 uvrstila na 805. mesto. Zadnji, ki je na tej listi stanovanje dobil, je bil na 83. mestu, kamor se je uvrstil na podlagi 615 zbranih točk.
Glede na uvrstitev, ki jo je dosegla na zadnjem razpisu, je izgubila vsakršno upanje, da bo kadar koli lahko prišla do javnega najemnega stanovanja, pa čeprav biva v tesnih, neprimernih razmerah, nima dodatnega premoženja, z mesečnimi dohodki pa se uvršča znotraj dohodkovnih meja, ki so osnovni pogoj, da za stanovanje sploh lahko kandidiraš, nam je povedala. Sprašuje se, kako zbrati več točk, oziroma kakšen je statusu prosilcev, ki jo vedno znova prehitijo.
Za 83 stanovanj 1037 prosilcev
Konkurenca je res huda, saj so na omenjeni zadnji poziv po podatkih mestnega stanovanjskega sklada prejeli 3585 vlog, 198 prosilcev je dobilo stanovanja. Ob tem je treba povedati, da vse prispele vloge med samo niso konkurenčne, saj sklad oblikuje več prednostnih list in podlist.
Poglejmo le listo A, na katero uvrsti prosilce, ki ne plačajo varščine in lastne udeležbe. Za te je bilo razpisanih dve tretjini stanovanj. Znotraj te liste pa sklad ustvari še prednostno listo A1 za družine, listo A2 za samske in A3 za osebe, trajno vezane na invalidske vozičke. Naša bralka je kandidirala na listi A1, za to skupino pa je bilo na voljo 83 stanovanj, prosilcev pa 1037.
Podatki, kako do točk, niso javni
Zanimalo nas je, kako je na primer zadnji na listi, ki je dobil stanovanje, zbral točke in katere kategorije so upoštevali, a so nam na skladu pojasnili, da zaradi varstva osebnih podatkov na vprašanje ne morejo odgovoriti. "Prednostna lista je bila namreč javno objavljena, navedene kategorije pa izkazujejo tako socialno, zdravstveno in družinsko stanje uspelega prosilca," so dodali.
Tako za nobenega prejemnika stanovanja ni možno izvedeti, kako je zbral točke, za kako veliko družno gre, kako veliko stanovanje jim je bilo dodeljeno niti, koliko bo najemnina. Na skladu so navedli le izjemno splošen opis, v katerem se lahko prepoznajo tudi tisti, ki na razpisu niso uspeli, saj je, kot pravijo, povprečen uspešen prosilec "posameznik, par ali družina z nizkimi do povprečnimi dohodki po statistiki prejemkov v RS in minimalnim premoženjem, ki si rešuje stanovanjsko vprašanje prek neprofitnega najema zaradi finančne nezmožnosti zagotavljanja v lastni režiji primernega bivališča na trgu (tako nakup kot tržni najem). Ob tem se nekateri prosilci vsekakor soočajo tudi z zdravstvenimi in drugimi težjimi socialnimi okoliščinami."
Meja potrebnih točk ni vnaprej določena
Posamezni prosilec si vnaprej ne more obetati, da bo denimo s 615 točkami, kolikor je na zadnjem razpisu še zadostovalo za pridobitev stanovanja, uspel na naslednjem razpisu. Kot pojasnjujejo na skladu, je "uspeh posameznega prosilca odvisen od vsakega posameznega razpisa, in sicer od števila razpisanih stanovanj in od strukture prosilcev, ki si med seboj konkurirajo. Število potrebnih točk za uspešno kandidiranje ni znano vnaprej, temveč se meja določi po obravnavi vlog, skladno s številom razpisanih stanovanj in z besedilom razpisa, ki določa okvir oziroma razmerje, po katerem se razpisana stanovanja razdelijo med posamezne liste."
Dohodek in premoženje se ne točkujeta
Pa vendar smo vztrajali, da nam pojasnijo, kaj prosilcu prinese največ točk in kako so jih delili na zadnjem razpisu. Mesečni prihodki gospodinjstva se ne točkujejo, pač pa predstavljajo osnovo oziroma merilo za razvrstitev prosilcev med tiste, ki so oproščeni plačila lastne udeležbe in varščine (lista A) in med tiste, ki so k plačilu zavezani (lista B).
Tudi premoženjski status se ne točkuje, pogoj je le, da ga prosilec ne presega. To pomeni, da nekdo, ki ima premoženje znotraj določenih meja, lahko ob zadostnem številu točk dobi najemno stanovanje, nekdo, ki sploh nima premoženja, pa ne, ker ni zbral dovolj točk.
Zdravstvene težave in neprimerno stanovanje
Točkujejo pa stanovanjske razmere (stanovanjski status, kakovost bivanja, neprimerna površina stanovanja, funkcionalnost stanovanja) in socialne razmere (število članov gospodinjstva, ločeno življenje, zdravstvene razmere).
Na zadnjem razpisu je 39 prosilcev, ki so dobili stanovanja, priložilo zdravniška potrdila o tem, da vsaj en član gospodinjstva boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo. Hkrati je moral pristojni izvedenec za gradbeništvo, ki ga je na ogled stanovanja poslal sklad, ugotoviti prisotnost konstrukcijske vlage, ki je posledica gradnje. To se točkuje s 60 do 80 točkami.
Poleg tega je 23 uspešnih prosilcev dobilo po 50 točk, ker so dokazali, da bivajo v neprimernih razmerah. Neprimerna stanovanja so običajno starejša, s pomanjkljivimi oziroma dotrajanimi instalacijami, kletna, vlažna oziroma premalo osončena stanovanja, stanovanja s povsem nefunkcionalno razporeditvijo prostorov in podobno.
Prednost so imeli prosilci, ki imajo več mladoletnih otrok, za vsakega pa so dobili po 30 točk. Prav tako so 30 točk dodelili članom gospodinjstva, starejšim od 65 let.
Dodatne točke za različne okoliščine
Poleg navedenega pa so na skladu točkovali tudi druge okoliščine. Sklad ima namreč možnost, da določi še druge prednostne skupine. V zadnjem razpisu so se odločili, da bodo dodatne točke lahko dobile mlade družine in mladi, dobili so dodatnih 100 točk. Družine, ki imajo najmanj tri otroke, so prejele še 50 točk.
Žrtve nasilja v družini so dobile dodatnih 100 točk, od 50 do 80 dodatnih točk so dobili prosilci z invalidnim članom gospodinjstva, od 50 do 80 točk prinese izobrazba prosilca, pri čemer se točkuje najmanj višja izobrazba. Od 60 pa celo do 150 točk pa lahko prinese tudi vztrajnost, torej pretekle neuspele prijave na razpise javnega mestnega sklada. Prednost imajo tudi najemniki namenskih stanovanj za mlade in prosilci, ki bivajo v hišniških stanovanjih in se morajo na zahtevo lastnikov izseliti, oboji so dobili dodatnih 50 točk, od 20 pa celo do 130 točk lahko prinese dolžina stalnega bivanja v MOL.
"Enostarševskih družin z mladoletnimi otroki med prednostnimi skupinami ni bilo," je točkovanje komentirala naša bralka.
Stanovanje za vedno, razen ...
Prosilci, ki uspejo na razpisu in dobijo javno najemno stanovanje, so dolgoročno varni ne glede na njihov gmotni položaj v prihodnje. Sklad je dolžan vsakih pet let preveriti zgolj, ali najemnik izpolnjuje zahteve za neprofitno ali tržno najemnino. "Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se določila najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine, spremenijo tako, da se najemnina določi v višini tržne najemnine," pravijo na skladu in dodajo, da "sprememba najemnine v tržno najemnino ne vpliva na trajnost in varnost najemnega razmerja, kar je tudi primarni namen neprofitnih najemnih stanovanj." Lahko pa je tudi nasprotno, če se je najemniku, ki plačuje tržno najemnino, socialni položaj poslabšal, se mu tržna lahko spremeni v neprofitno najemnino.
Preseganje dohodkovnega in ali premoženjskega cenzusa ne pomeni, da gre za kršitve najemnika, temveč je posledica le dvig najemnine, tako namreč določa stanovanjski zakon.
"Le če ima najemnik ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi najemnik v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti, v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo, je to krivdni razlog za odpovedi najemne pogodbe," zaključijo na skladu.
katarina.n.mal@styria-media.si
