1. Novembra nisem niti enkrat dosegel dogovorjene moči, zakaj torej v vseh blokih plačujem 5,6 kW. Na podlagi česa so mi določili moč, ki je ne dosežem?
Dogovorjene moči elektrodistributer ne določi vsak mesec sproti, temveč velja za celo koledarsko leto. Dogovorjeno moč, ki jo gospodinjstva plačujemo v zadnjih treh mesecih letos, so nam določili na podlagi obremenitev, ki smo jih omrežju povzročili od novembra 2022 do vključno februarja 2023.
Odjemalec je v tem obdobju v časovnem bloku 1 očitno dosegel tri konice, povprečje katerih je 5,6 kW, torej je dogovorjeno moč, ki jo plačuje zdaj, dosegel v preteklosti. Ker velja, da dogovorjena moč v vsakem naslednjem bloku ne more biti nižja kot v bloku pred tem, ima v vseh blokih določeno 5,6 kW. To velja, če je bilo povprečje treh konic v vseh drugih blokih nižje kot v bloku 1. Če bi bilo na primer povprečje treh konic v bloku 2 višje kot v bloku 1, pa bi mu za blok 2 in vse naslednje določili višjo moč.
Glede na to, da dogovorjenih moči ne presega in če bo tako do konca februarja, pa lahko pričakuje, da mu bodo v prihodnje določili nižje dogovorjene moči. Na podlagi obremenitev, ki jih dosegamo v posameznih blokih od letošnjega novembra do konca februarja 2025, se bodo namreč izračunala povprečja za dogovorjene moči za leto 2026.
2. Nekaj ni v redu, v vseh blokih imam dogovorjeno moč 4,6 kW, elektrike sploh še ne uporabljam, ker v hiši še ne bivamo. Zakaj ne morem znižati dogovorjene moči pod 4,6 kW?
Glede na to, da so uporabniku določili dogovorjene moči v vseh časovnih blokih, lahko sklepamo, da je imel električni priključek že v prejšnji zimski sezoni. Ker elektrike ni rabil, so mu skladno z omrežninskim aktom določili najnižjo možno dogovorjeno moč, ki velja pri priključni moči 17 kW, in ta je 4,6 kW.
Dogovorjene moči so res določene glede na obremenitve omrežja v preteklem obdobju, vendar pa akt o omrežnini določa tudi minimalne možne dogovorjene moči glede na priključno moč iz elektro soglasja. Pri trifaznih priključkih je najnižja dogovorjena moč 27 odstotkov priključne moči iz soglasja.
Za trifazni priključek s priključno močjo 17 kW velja, da je najnižja dogovorjena moč lahko 4,6 kW. Za trifazni priključek s priključno močjo 14 kW je najnižja dogovorjena moč 3,8 kW.
Nižje dogovorjene moči imajo lahko odjemalci, ki imajo enofazne priključke. Najnižja dogovorjena moč je 31 odstotkov priključne moči iz soglasja.
3. Če enkrat v mescu perete, likate, sušilec vklopite, kuhate na indukciji pa še bojler se vam v tistem prižge, ste na 10 kW trenutne porabe. To se na primer zgodi enkrat v mescu za eno uro, pa vam bodo obračunali za celi mesec. Mi smo imeli takšno porabo pet minut sredi julija letos, kar kažejo tudi grafi, pa so nam kar za 4 tarife določili 10.1 kW.
V navedbah je več zmot. V gospodinjstvu niso imeli pet minut 10 kW porabe, temveč so z 10 kW obremenili omrežje. Dogovorjene moči jim niso izračunali samo na podlagi ene špice, temveč povprečja treh špic v posameznem časovnem bloku, pri čemer je, kot že rečeno pomemben blok 1, saj v drugih dogovorjena moč ne more biti nižja (pojasnjeno v odgovoru 1). Špica, ki jo omenja odjemalec in je nastala julija letos, sploh ne vpila na dogovorjeno moč, saj se te določajo glede na špice iz zimske sezone in ne poletne. Poleg tega se dogovorjene moči ne določajo za mesec ali dva vnaprej, temveč za celo koledarsko leto glede na obremenitve pretekle zimske sezone. Dogovorjene moči 10.1 kW so mu določili glede na obremenitve od novembra 2022 do februarja 2023.
Od januarja 2025 naprej pa bodo veljale dogovorjene moči, izračunane na podlagi obremenitev od novembra 2023 do februarja 2024.
4. Toliko različnih moči so uvedli samo zato, da nič ne razumemo. Kakšna je razlika med priključno, obračunano in dogovorjeno močjo?
Priključna moč je določena glede na varovalke oziroma glede na soglasje za priključitev na elektro omrežje. Priključna moč se s spremembo novega obračuna omrežnine ne spreminja, vpliva le na najnižjo možno dogovorjeno moč, kot je pojasnjeno pri 2. vprašanju.
Obračunska moč, ki so nam jo obračunali po starem sistemu, je bila administrativno določena. Gospodinjstvu, ki ima priključno moč 14 kW, so po starem na primer obračunali obračunsko moč za 7 kW, gospodinjstvu, ki ima priključno moč 17 kW, pa so obračunali 10 kW obračunske moči.
Administrativno določene obračunske moči po novem ni več, zamenjala jo je dogovorjena obračunska moč, ki se določi, kot je opisano v odgovoru zgoraj.
5. Z dogovorjeno močjo se ne strinjam, niti me nihče nič ni vprašal.
Dogovorjeno moč lahko odjemalec vedno spremeni. Lahko jo zniža, vendar ne bolj, kot navajamo v odgovoru pod točko 2. Če se odloči za znižanje, bo moral plačati tudi vsako obremenitev, ki bo višja od moči, ki jo je sam določil, zanj prehodno obdobje, ko se presežne moči ne obračunajo, ne velja več.
Dogovorjeno moč spremenimo tako, da najkasneje do 15. v mesecu (velja od 1. januarja 2025) o tem obvestimo elektrodistributerja ali dobavitelja, lahko pa jo spremenimo na portalu Moj elektro. Spremenjena moč bo veljala naslednji mesec.
6. Sploh ne vem, ali sem ali nisem prekoračil dogovorjene moči. Morda so mi jo celo obračunali, pa tega ne vem.
Če na dnu obračuna električne energije ni naveden informativni izračun prekoračitev dogovorjene moči, potem ta ni bila prekoračena. To pomeni, da so bile cel mesec obremenitve omrežja manjše od dogovorjene moči v posameznem bloku.
Tudi če bi bile na računu navedene prekoračitve, jih odjemalec ne bi plačal, saj se te v prehodnem obdobju, ki velja do 30. septembra 2026, ne plačujejo. Pod pogojem, da dogovorjenih moči ni spremenil.
7. Govorili so o manjših podražitvah omrežnine, na mojem računu pa je omrežnina novembra višja za približno 700 odstotkov kot oktobra. Novembra je bila omrežnina 43 evrov, oktobra pa šest. Zakaj zavajajo?
Gre za skok iz nižje na višjo sezono. Višji račun bo le štiri zimske mesece, marca bo omrežnina spet šest evrov, kar je manj, kot je bila omrežnina pred spremembo obračuna, ko je bila pri konkretnem odjemalcu približno 10 evrov. Odjemalec ima sončno elektrarno in plačuje le omrežnino za moč.
Osem mesecev bo plačeval približno 40 odstotkov nižjo omrežnino kot prej, štiri mesece pa približno 4,3-krat več kot prej. Prej je v enem letu plačal približno 120 evrov, po novem bo plačal štirikrat po 43 evrov in osemkrat po šest, v enem letu torej 220 evrov. Torej po novem 83 odstotkov več.
8. Silili so nas v zelene naložbe, investirali smo v sončne elektrarne, zdaj pa smo na slabšem, kot če jih ne bi imeli. Naložba se ne izide več tako, kot je bilo izračunano ob odločitvi zanjo.
Res je, lastniki sončnih elektrarn bodo po novem plačevali več omrežnine, kot so plačevali do zdaj. V prejšnjem primeru smo ugotovili, da bo strošek višji za 83 odstotkov. Poglejmo še drug primer. Gospodinjstvu s sončno elektrarno so v vseh blokih določili dogovorjeno moč 4,7 kW, prej je plačevalo omrežnino za 10 kW. Prej je na leto torej plačalo 120 evrov omrežnine, po novem bo plačalo 153 evrov, kar je 31 evrov ali 27 odstotkov več.
Prvemu se bo povračilo okrog 12 tisoč evrov vredne naložbe malce podaljšalo zaradi dodatnih 100, drugemu pa zaradi dodatnih 30 evrov stroškov na leto.
Ob tem velja dodati, da nihče lastnikom sončnih elektrarn nikoli ni jamčil, da zanje ne bodo veljale morebitne spremembe obračuna omrežnine ali podražitve omrežnine za moč. Pristojni so jamčili le, da bodo do sončne elektrarne lahko do konca življenjske dobe v shemi letnega obračuna, torej net meteringa, in to velja tudi zdaj. Še vedno velja tudi, da omrežnine za prevzem električne energije ne plačujejo.
9. Zakaj moram plačevati toliko dražjo omrežnino, če pa imam na strehi sončno elektrarno in velik del leta sploh ne obremenjujem omrežja?
Tudi lastniki sončnih elektrarn potrebujejo omrežje in ga obremenjujejo, celo dvojno, ko elektriko v omrežje oddajajo in ko jo iz omrežja jemljejo. Pozimi, ko ni sonca ali pa ga ni dovolj, potrebujejo omrežje za odjem električne energije povsem enako kot gospodinjstva, ki sončnih elektrarn nimajo. Zaradi večjih porabnikov, na primer toplotnih črpalk in električnih avtomobilov, ga obremenjujejo celo bolj, kar je vidno tudi iz enega od računov, ki ga je objavil eden od odjemalcev na družabnem omrežju. Novembra je kljub sončni elektrarni obremenil za dodatnih 30 kW presežnih moči, za kar bi moral plačati približno 43 evrov dodatnih stroškov za omrežnino, če ne bi veljalo prehodno obdobje.
10. To, da bo štiri mesece omrežnina višja osem mesecev pa nižja, ne drži. Že marca bodo računi za elektriko višji, ker se izteče uredba o zamejenih cenah elektrike.
Če se bo uredba o zamejenih cenah elektrike marca iztekla, bodo končni zneski na računih za električno energijo res višji, a ne, ker bi se marca podražila omrežnina, temveč ker se bo marca podražila električna energija. Tarife za omrežnino bodo enake, kot so zdaj, marca pa bo začela veljati nižja sezona, zato bo strošek omrežnine nižji. In še vedno bo veljalo, da bo omrežnina osem mesec nižja, štiri pa višja.
11. Novi sistem omrežnine je dober, mi smo novembra dobili nižji račun za elektriko kot lani novembra.
V tem primeru uporabnik meša stroške za omrežnino s končnim zneskom na računu za električno energijo. Če je bil račun letos novembra nižji kot lani, je to zaradi nižje cene kilovatne ure električne energije (letošnje zamejene cene so nižje od lanskih) in lahko tudi zaradi manjše porabe. Ko primerjamo končne zneske na računih, je treba vedno pogledati tudi, koliko kilovatnih ur elektrike je gospodinjstvo porabilo v mesecih, ki se primerjajo.
12. Zakaj se razburjate nad računi za elektriko, mi imamo pri določenem dobavitelju in smo oktobra plačali manj?
Na končni znesek na računu že nekaj časa zelo malo vpliva izbira dobavitelja, saj se je v zadnjem letu le 10 odstotkov porabljene električne energije obračunalo po tržnih cenah. Od novembra dalje pa so cene 100-odstotno zamejene, torej dobavitelji sploh nimajo vpliva na končne zneske. Oktobra je bil znesek nižji, ker je veljala nižja sezona obračuna omrežnine, ki je celo nižja, kot je bila pred uvedbo spremembe, hkrati je lahko nižji, ker so v gospodinjstvu porabili manj električne energije kot septembra ali pa na primer oktobra lani.
katarina.n.mal@styria-media.si
In kdor spremlja do zgodbo o omrežnini vidi, da nekateri delajo na tem že doktorate.
Plačal sem 0,12 € za skupno elektriko v bloku (stopnišče in klet) in 0,99€ omrežnine. Upravnik je izjavil, da omamo vsi njihovi uporabniki pri istem ponudniku EL energije in J se, drugam ne moremo
Mit: ceneje bo. Resnica: 🤪