Akcijski načrt se nanaša na obdobje do leta 2030 z vmesnimi cilji, ki naj bi bili doseženi do leta 2026. Naslavlja dolgoročne in kratkoročne ukrepe za zmanjšanje in blaženje energetske revščine, kazalnike za spremljanje izvajanja ukrepov, odgovorne nosilce izvajanja ukrepov in opredelitev virov finančnih sredstev za izvedbo ukrepov.
Manj energetsko revnih gospodinjstev in več ukrepov
V dokumentu sta dva glavna cilja, ki ju je treba doseči do leta 2030. Prvi je zmanjšati delež energetsko revnih gospodinjstev na raven med 3,8 in 4,6 odstotka. Po zadnjih podatkih SURS za leto 2022 je bilo v Sloveniji energetsko revnih 7,2 odstotka oziroma 62.000 gospodinjstev ali 4,9 odstotka oziroma 102.000 oseb.
Drugi cilj je izvesti najmanj 3500 naložb na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v energetsko revnih gospodinjstvih. Po podatkih Eko sklada je bilo v okviru programa ZERO500 letno izvedenih od 200 do 250 naložb na področju URE in OVE pri energetsko revnih gospodinjstvih.
Do 2026 dodatnih 36 milijobov evrov
Kratkoročno, do leta 2026, bo za načrtovane ukrepe treba zagotoviti vsaj 36 milijonov evrov. Kot navajajo v dokumentu, naj bi jih približno 24 milijonov zagotovili iz sklada za podnebne spremembe in 15 milijonov iz kohezijskega sklada. Od leta 2026 naprej pa tudi iz socialnega sklada za podnebje na ravni EU.
Nekaj več kot 29 milijonov evrov bo namenjenih za investicijske spodbude, kar pomeni, da se bodo ohranile spodbude Eko sklada za vgradnjo novih kurilnih naprav na lesno biomaso. V naslednjih treh letih naj bi stare naprave z novimi zamenjalo vsaj 200 gospodinjstev na leto. Del denarja iz tega naslova naj bi šlo tudi za pomoč energetsko revni gospodinjstvom pri energijski prenovi večstanovanjskih stavb, na leto približno 180. Med 205 in 260 ukrepov na leto pa naj bi izvedli tudi v okviru programov ZERO500, ki bodo nadgrajeni.
Energetsko revna gospodinjstva bodo še naprej deležna svetovanja strokovnjakov iz mreže EnSvet.
Vključevanje v energetske skupnosti za samooskrbo
Pet milijonov evrov bo namenjenih za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti, v katerih si zagotovijo lastno energijo. S tem naj bi omogočili vključitev energetsko revnih in ranljivih gospodinjstev/odjemalcev v energetske skupnosti državljanov in OVE skupnosti, tako da bi vzpostaviti (so)financiranje te vključitve.
Približno 1,6 milijona pa akcijski načrt predvideva za delovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje. Tu bodo lahko dobili celostno multidisciplinarno pomoč (tehnična, socialna in osebna pomoč) na enem mestu. Glavna naloga projektne pisarne pa bo dodeljevanje investicijskih spodbud za zmanjševanje energetske revščine.
Za centre za socialno delo bodo pripravili usklajena in enotna navodila, na podlagi katerih lahko energetsko revna gospodinjstva za izvajanje ukrepov URE in OVE dobijo še dodatno denarno pomoč.
Luka Omladić, državni sekretar, halo, tip se čoha po glavi kot majmun v Tanzaniji, v parlamentu, ko občestvu razlaga o globini našega žepa, ki sega mimo jajc Goloba pa vse do asfalta, …
gozdovi so danes kot džungla, podrejo se drevesa, lubadar, leži po tleh, ni da ni ... kdo bo to sploh pospravljal? ... le kako so nekož živeli v bajti brez centralne? ... imeli so kamine, pa vsak dan kurili, da… ...prikaži več niso zmrznili ... in kaj je bila enegretska podhranjenost? o dones bi pa eni vse zamenjal in bi bilo vse ugodno in poceni z nič dela ... paneli fotovoltaike so zahtevni do okolja, da ne govorimo o veternicah ... napredek nas pelje v konec civilizacije, edino pravilno
govorimo danes o tem sranju s podnebjem ... tudi el. kar ima klimo, vsaka štacuna ali pa javni objekt ima klimo, da ne govorimo o stanovanjih ... kako sploh klima deluje, kako sploh hladilnik deluje ... mogoče bo treba spet… ...prikaži več kakšnega basača v kakšni oddaji, ki bo objasnil kako smo napredna družba z napredno tehnologijo, al pa vprašajmo chatgpt, kaj on misli