Vrtičkarji smo včasih s paradižnikom prav obsedeni, zato nas jezi, če ta ne zori, kot bi moral. Na steblu je veliko plodov, ki se začnejo barvati, potem pa se to v enem trenutku ustavi. Zgoraj nikakor ne dobijo prave rdeče barve, ko jih prerežemo, pa ugotovimo, da so v notranjosti v velikem delu še zeleni in trdi.
Razlog je pomanjkanje kalija
Rastlina ga ne more oziroma ga težko sprejeme, če je v zemlji preveč fosforja in kalcija. Pomanjkanje kalija se pojavi tudi, če paradižniki rastejo v zemlji, ki smo ji dodali preveč hlevskega gnoja.
Če paradižnik ne zori, mu morate kalij dodati skozi liste. Izberite enega od tekočih pripravkov s kalijem, ki ga boste razredčenega z vodo škropili po listih. Plodovom, ki že zorijo, sicer ne boste mogli več pomagati, boste pa zagotovili, da bodo novo nastali kakovostni in enakomerno zreli. Ker paradižnik v ugodnih razmerah zori vse do konca septembra, je še veno čas, da mu dodaste kalij.
Rjavi kolobarji na paradižniku
Na plodovih paradižnika pa ste morda opazili rjave kolobarje ali lise, ki se pojavijo na njihovi konici. Podobno lahko opazite tudi na plodovih paprike in kumar.
Če kalcija primanjkuje paradižnikom, lahko sklepamo, da ga primanjkuje vsem rastlinam na vrtu. Razlog za pomanjkanje kalcija je običajno prekomerno gnojenje s hlevskim gnojem, ali mineralnim dušikom. Tudi preveč kalija, ki ga zemlji dodajamo v obliki mineralnih gnojili, je lahko razlog za pomanjkanje kalcija. Zato je tako pomembno pravilna izbira gnojil in njihovo doziranje, glede na to, kje na vrtu bo kaj raslo.
Tudi kalcij dodajamo v obliki tekočih pripravkov, razredčenih z vodo, prek listov. Prizadetih plodov ne bomo rešili, bomo pa preprečili težave na tistih, ki se bodo šele razvili. Paradižnik škropimo takoj, ko se pojavijo zametki novih plodov in potem ponavljamo na pet do 10 dni, dokler se ti ne začnejo barvati. Če so temperature nižje od 30 stopinj, pa bo dovolj, če škropimo vsakih 10 ali 14 dni. Podobno škropimo tudi druge plodovke in prizadete zelenjadnice.
