V zadnjih nekaj letih se je po svetu, prednjačijo predvsem ZDA in Nova Zelandija, razširilo bivanje v miniaturnih hišah, ki je postalo celo neke vrste gibanje trajnostnega življenja. Svoj dom si v teh mini hišah uredijo samski ljudje in pari. Mladi, ki tako pridejo do svoje prve lastne strehe nad glavo, in tudi starejši pari, ki v jeseni svojega življenja ne potrebujejo več kot nekaj kvadratnih metrov.
Mini hiše so zelo različne, lahko so na kolesih, torej mobilne, lahko so postavljene na tla. Prve so običajno predelane prikolice, kontejnerji, celo vagoni, ali pa na podvozju narejene iz lahkih materialov povsem na novo. Druge so običajno montažne, postavljene na temeljno ploščo ali pilote. Vsem pa je skupno, da merijo od 10 do največ 20 kvadratnih metrov.
Splet so preplavile fotografije in zapisi o idiličnem in romantičnem življenju v teh mini hišah, ki so vse po vrsti domiselno in prikupno opremljene, vsak kotiček je premišljeno izkoriščen. Oprema je izdelana po meri, svojo tržno nišo so našli tudi oblikovalci notranje opreme, ki kar tekmujejo, kdo bo ta miniaturna bivališča opremil bolj prefinjeno in uporabno hkrati. Skratka, hišice naj bi imele vse, kar posameznik ali par potrebuje za bivanje.
Svoboda bivanja za majhen denar
Navdušenci, ki jih prodajajo, ustvarjajo ali v njih živijo, jih predstavljajo kot idealna bivališča za skromne ljudi, ki ne potrebujejo veliko, in hkrati ljubijo svojo svobodo, želijo biti drugačni, ne želijo se omejiti na eno lokacijo, temveč vsakič, ko se jim tako zahoče, svoj dom pripnejo na vlečno kljuko avtomobila in se podajo na pot drugam. Namenjene naj bi bile tudi tistim, ki si zaradi premalo denarja ne morejo privoščiti večjih, klasičnih hiš ali stanovanj.
Predvsem zaradi cene, ki naj bi bila nizka, od 15 tisoč do 30 tisoč evrov, čeprav lahko hitro ugotovimo, da je za tiste, ki so velike vsaj 15 kvadratnih metrov in ekskluzivno zasnovane in opremljene, treba odšteti tudi 100 tisoč evrov in več, se zanimanje zanje hitro širi po svetu, pljusknilo je tudi k nam. Marsikdo razmišlja, da bi mini hiška za par deset tisoč evrov lahko bila preprosta rešitev zanj.
Za legalno bivanje je treba upoštevati pravila
Predstavlja si, da bo z minimalnimi sredstvi v dom preuredil staro prikolico ali odslužen kontejner, morda celo kupil novega, ga uredil, in na kolesih ali brez njih, postavil na košček zemlje in tam bival, brez plačila pristojbin, davščin, komunalnega prispevka, brez stroškov gradbenega dovoljenja, nakupa drage parcele. Ko se mu bo zahotelo, pa svoj dom odpeljal drugam. Žal se tu sanje končajo, vsaj če želimo bivati legalno in vsaj približno tako udobno, kot smo vajeni. Torej z elektriko, vodo, internetnim priključkom, kanalizacijo.
Slovenska zakonodaja takšnih sanj ne dopušča. Vsaj ne brez zazidljive parcele in vse potrebne dokumentacije ter plačilom dajatev. Če želimo v mini hiši legalno bivati, je treba skozi vse kolesje zakonodaje.
Stalno bivanje na nezazidljivi parceli je nelegalno
V nobenem primeru ne moremo stalno bivati v mini hiši, tudi v mobilni ne, ki bi bila postavljena na nezazidljivem zemljišču. Torej je ne moremo postaviti na travnik ob gozdu, pa čeprav je naš, sorodnikov, ali prijateljev. Na nezazidljivih parcelah namreč ne moremo dobiti komunalnih priključkov, niti stalnega prebivališča ne, zato bomo na njih bivali v nasprotju z zakoni in brez tekoče vode, elektrike, interneta …
Zazidljiva parcela in gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt
Potrebujemo zazidljivo parcelo, ki jo bomo komunalno opremili oziroma nanjo pripeljali vse priključke. To pomeni, da potrebujemo gradbeno dovoljenje. Ker mini hiše običajno ne presegajo 25 kvadrantih metrov, bo za takšno hiško zadostovalo gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte. Izpolnjevati mora še pogoj, da ima le eno etažo, v višino ne sme meriti več kot šest metrov, v globino ne več kot dva, njen nosilni razpon pa ne več kot pet metrov.
Preden se lotimo postavljanja takšnega doma, je treba na pristojni upravni enoti preveriti, ali sploh dovoljuje takšno stanovanjsko gradnjo in pod kakšnimi pogoji, kar se od občine do občine razlikuje. Potem je treba ugotoviti, ali bomo lahko stavbo vpisali v kataster stavb in zanjo dobili hišno številko, uporabno dovoljenje pa ni potrebno. Poleg tega je treba pri elektrodistributerju ter upravljavcu vodovoda in kanalizacije preveriti, kakšni so pogoji, da bomo načrtovano hiško res lahko priklopili na želeno infrastrukturo.
Če so vsi odgovori pozitivni, bo treba za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt k skici objekta in skici njegove umestitve na parcelo dodati projekt priključevanja objekta na infrastrukturo in projekt navezave objekta na cesto.
Pod temi pogoji bomo lahko postavili mini dom, saj bomo lahko v njem prijavili tudi stalno prebivališče in živeli povsem legalno. A stroški novega doma ne bodo tako nizki, kot je bilo sprva videti.
Stalno prebivališče v mobilni hiški ni možno
Toda vse to velja le za nepremične hišice, ne pa tudi za mobilne. Glavna težava teh je, da v njih ne moremo prijaviti stalnega prebivališča. To se namreč lahko dodeli le na podlagi navedbe naselja, ulice in hišne številke, ki pa je mobilni dom ne more dobiti. Kot določa zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, hišno številko lahko dobi le stavba oziroma nepremičnina, ki je vpisana v kataster stavb.
Mobilne hiške spadajo pod naprave, namenjene zgolj začasnemu bivanju. Njihovo postavitev in ravnanje z njimi obravnava pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Ta med drugim ureja, kako mora biti urejeno postajališče, na katerem lahko parkiramo bivalno prikolico ali avtodom, in v to kategorijo spadajo tudi mobilne mini hiše.
Parcela, na kateri bi postavili mobilno hiško, tudi če je zazidljiva, pa ne more biti postajališče, saj so zahteve zanj precej stroge in v našem primeru povsem nesmiselne in drage.
Mobilna hiška na zazidljivi parceli s hišno številko
Ena od rešitev za bivanje v mobilni hiški je ta, da nam nekdo odstopi del parcele, na kateri že stoji hiša. Vendar nam mora ta dovoliti tudi, da na njegovem naslovu prijavimo stalno prebivališče in uporabljamo vse njegove komunalne priključke. Tudi za to rešitev težko rečemo, da je povsem legalna, a v resnici nam težko kdo prepove, da namesto v hiši, kjer imamo prijavljeno stalno prebivališče, bivamo v mobilni enoti na vrtu te hiše.
A verjetno to ni tisto, kar si želijo tisti, ki razmišljajo o tem, da bodo povsem na svojem, samozadostni, svobodni. Zato je zanje najboljša rešitev, da poiščejo staro, razpadajočo domačijo, ki ima vse potrebne komunalne priključke in hišno številko, ter si na njenem dvorišču uredijo mini dom, pa naj bo mobilen ali postavljen trdno na tla.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
podobne hiške obstajajo tudi pri nas: www.houzeko.com
Spoštovani, hvala za komentar. Uredba o razvrščanju objektov http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED7671 , priloga 1 enostanovanjsko hišo do 25 m2 in upoštevajoč druge zahteve iz uredbe o višini, globini in razponu šteje za nezahtevni objekt.
Mislim, da imate v članku eno veliko napako. Nezahteven objekt ne more biti namenjen bivanju. Tako, da če kdo vlogo za nezahteven objekt v njem zopet živi nelegalno. Drugače se pa popolnoma strinjam, da se v Sloveniji nenormalno komplicira. Namesto,… ...prikaži več, da bi gradnjo poenostavili so sedaj vse skupaj zakomplicirali. Moral bi pridobiti gradbeno dovoljenje, potem pa gradi kako ti paše. Saj si gradiš hišo za sebe. Ne pa da potem rabiš še vse nepotrebno dokumentacijo.