Pod streho
5049 ogledov

Shranjevanje jabolk in krompirja močno podraži gradnjo

hiša brez kleti
1/11
Dezzen
Ste za klet v hiši res pripravljeni odšteti toliko kot za kuhinjo, dnevno sobo, spalnico? Glede na to, čemu je klet namenjena, je to najdražji del gradnje hiše. A nekateri se ji preprosto niso pripravljeni odpovedati.

Obdobje individualne gradnje po drugi svetovni vojni so zaznamovale prevelike družinske hiše, ki so vse po vrsti imele tudi kleti. Povsem ali pol vkopane v zemljo so zavzemale celotno etažo pod bivalnim delom, v njih pa se je našel prostor za kurilnico, garažo, eno ali dve shrambi, če je bilo prostorov še več, pa so prej ko slej postali zgolj odlagališče različne krame, ki se je lastniki niso znali ali hoteli znebiti. 

Graditelji krepko premislijo, ali klet res potrebujejo

Je zdaj kaj drugače? Lahko rečemo, da je, večina graditeljev zelo dobro premisli, ali v novi hiši potrebuje klet ali ne, ali bodo morda podkletili le del hiše, in se ji praviloma odpove. So pa seveda tudi takšni, ki se kleti nikakor ne želijo odreči. 

hiša brez kleti | Avtor: Dezzen Dezzen
Način življenja in navade so se v zadnjih letih spremenile. Avtomobile smo iz garaž prestavili pod nadstreške, sodobne kurilnice, če jim tako sploh še lahko rečemo, potrebujejo le par kvadratnih metrov. Toplotna črpalka, plinski kotel, prezračevalni sistem lahko zložimo na tri kvadratne metre. Za ogrevanje na pelete ali drva pa potrebujemo klasično, večjo kurilnico, zato je to morda razlog, da vsaj del hiše podkletimo. 

Za vse se prostor najde v pritličju in na dvorišču

Za shrambe se najde prostor v bivalnem delu, v kuhinji, pod stopnicami. Res, da temperatura v njih ni primerna za dolgotrajno shranjevanje na primer krompirja in jabolk, a klasična ozimnica, ki smo je bili vajeni, je bolj ali manj preteklost. Vso hrano lahko sproti kupujemo, na voljo je celo leto, zato zaradi shrambe res ni smiselno imeti kleti.

Potem so tu še kolesa, smuči in druga športna opema, pa kosilnice in drugi vrtni pripomočki, ki jih potrebujemo pri hiši. Kam z njimi? Vsekakor je neprimerno ceneje, da zanje nekje ob hiši postavimo leseno uto in vse pospravimo vanjo. Rešitev je tudi garaža ob hiši, v katero poleg avtomobila pospravimo še vse ostalo, na njeni strehi pa si lahko uredimo bivanjsko teraso ali vrtiček.

Hiša brez kleti | Avtor: Profimedia Profimedia
Nekoč so bile v kleti tudi pralnice, kar se zdi precej nepriročno, saj je bilo treba umazano perilo iz zgornjih nadstropij nositi v klet in potem spet po stopnicah gor, v omare. Ali ni bolje, da pralnici najdemo prostor blizu bivalnih prostorih?!

Arhitekturni načrti sodobnih hiš so bolj premišljeni

Z dobrim arhitekturnim načrtom lahko v sodobni novogradnji najdemo rešitve za prav vse dejavnosti in stvari, ki so se nekoč dogajale oziroma bile pospravljene v kleti. Ne gre pozabiti, da je tlorisna razporeditev v sodobnih hišah povsem drugačna, kot je bila nekoč. Predvsem je povezava med bivalnima etažama bistveno bolj premišljena, kar pomeni, da hodniki in stopnišča, ki so se v hišah iz 60. in 70. let vila in raztezala čez tretjino tlorisa, zdaj zavzemajo bistveno manj površine. Tudi predelnih sten je precej manj, saj so bivalni prostori odprti, povezani in pretočni. 

hiša brez kleti | Avtor: Dezzen Dezzen
Na račun tega se lahko na celo manjši kvadraturi najdejo rešitve tako za kurilnico, shrambo, kot pralnico in odlagališče denimo športne opreme. Zasnova sodobne arhitekture temelji na ločnici med bivalnimi prostori, ki so pomaknjeni v ospredje, obrnjeni na jug in jugozahod, v ozadje na sever in severovzhod pa so umaknjeni servisni prostori. 

Tudi v hrib vkopani hiši, klet predstavlja le del etaže

Če lahko najdemo rešitev za vse tako imenovane pritikline, ki naj bi jih v hiši potrebovali, res ni razloga za klet. Še posebej ne pri hišah, ki jih gradimo na ravnih parcelah in bi bilo treba prostor za njih v celoti izkopati, tako pa lahko hišo postavimo zgolj na temeljno ploščo neposredno na terenu. Drugače je, če je parcela strma. V tem primeru tudi arhitekti priporočajo, da se naredi klet, vendar ne klasična. Hišo je zaradi naklona parcele vsaj na zadnji, severni strani treba vkopati v brežino in tam je idelaen prostor, da se uredijo kletni prostori. Vendar pa se del, ki ni vkopan in je obrnjen proti soncu, v sodobnih hišah izkoristi za bivalne prostore z neposrednim izhodom na vrt.

Sodobna hiša | Avtor: Wikimedia commons Wikimedia commons

Zakaj je klet praviloma vse manj zaželena v sodobni gradnji? 

Razlogov je pravzaprav več. Graditelji se vse več odločajo za gradnjo manjših družinskih hiš, kot so se nekoč, in klet predstavlja nepotrebno dodatno površino in seveda s tem dodaten strošek. 

Prav to v večini primerov prevlada, da se za klet ne odločijo. Cena izvedbe kleti, če je narejena kakovostno, je običajno povsem enaka ceni izvedbe bivalnega dela hiše. Razlika je le na koncu v stroških opreme. Gradbeno gledano pa en kvadratni meter vkopane ali polvkopane kleti stane toliko kot kvadratni meter bivalnih prostorov.

Če ceno gradnje kleti primerjamo s ceno postavitve nadstreška za avto in zunanje lope, ute ali drvarnice, pa sploh ni primerjave. Tudi če ceno kleti primerjamo z izvedbo zgolj temeljne plošče na terenu, je razlika približno trikratna v prid temeljne plošče.

Stroški za gradnjo kleti so sestavljeni iz stroškov izkopa, ti pa so odvisni od sestave terena. Potem so tu še stroški zunanjih zidov kleti, njihove hidroizolacije, ki mora biti izvedena kar se da natančno, da v kleti ne bo zamakalo, in toplotne izolacije, izvedbe grobih in zaključnih ometov, tlakov in vseh potrebnih inštalacij. Prišteti je treba še dodatna okna in vrata.

Klet je lahko ovira do energijske učinkovitosti

Eden od razlogov, da se graditelji ne odločijo za podkleteno hišo, je tudi energijska učinkovitost. Kar sicer ne pomeni, da hiša s kletjo ne more biti nizkoenergijska ali celo pasivna, zagotovo pa bo želene cilje teže doseči. Pri pasivni hiši je treba klet toplotno popolnoma ločiti od bivalnega dela, torej tudi prehoda med njima ne sme biti, v klet se lahko vstopa le z zunanje strani. Strop kleti pa mora biti izdatno toplotno izoliran, da toplota iz stanovanjskega dela ne prehaja v hladnejšo klet pod njim. Klet je v tem primeru običajno neogrevana in ima temperaturo zemljine okoli nje. 

Če se odločimo za ogrevano ali pol ogrevano klet, pa to pomeni dodatno površino in večjo rabo energenta, hkrati pa je treba poskrbeti za izdatno toplotno izolacijo vkopanih delov hiše. 

Sodobna hiša | Avtor: Dezzen Dezzen

Brez stopnic je lažje 

Nenazadnje pa klet pomeni še ene dodatne stopnice v hiši, ki jih bo v starosti težje premagovati. Da je to tudi pomemben element pri načrtovanju hiše, potrjuje vse več pritličnih hiš, za katere se v zadnjem času odločajo graditelji. Običajno imajo te hiše tudi mansardni del, vendar so tlorisno zasnovane tako, da par lahko potem, ko gredo otroci od doma, živi v pritlični etaži, mansarda pa je namenjena obiskom. 

Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.

Komentarjev 2
  • Snežinko 09:50 17.julij 2019.

    Jaz imam klet samo čez polovico hiše in je premalo - hiša je pač taka, ampak če bi jo delal sam bi zagotovo delal klet čez celotno površino. Finta kleti ni samo v "krami" in shrambi, ampak tudi kakšen hobi ...prikaži več najde prostor tam. Komaj čakam, da bom imel kurilnico zraven dnevne, itak... plato piva naj dam...kam??? Hiša brez kleti je uporabna za "pisarniške ljudi", ki doma ne delajo drugega kot sedijo na kavču, gledajo TV in čakajo na smrt (pardon, na naslednji dan, ko gredo spet v službo).

Sorodne novice