Toliko milijonov bo na voljo za gradnjo družinskih hiš

Med vladnimi gradivi je na mizi tudi predlog za uvrstitev projekta nepovratne finančne spodbude občanom v sNES v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje od 2022 do 2025. Skupaj bo na voljo šest milijonov evrov, od tega poldrugi milijon letos in 4,5 milijona evrov v letu 2023. 

Nepovratne finančne spodbude bodo namenjene fizičnim osebam za nove naložbe v gradnjo ali nakup skoraj ničenergijskih eno ali dvostanovanjske stavb, za nove naložbe v skoraj ničenergijsko prenovo starejše eno ali dvostanovanjske stavbe ter za nakup stanovanja v novi ali prenovljeni skoraj ničenergijski tri- in večstanovanjski stavbi. 

„Namen spodbujanja tovrstnih novogradenj in prenov objektov je predvsem zmanjšanje količine potrebne energije za njihovo delovanje, saj morajo v povprečju izkazati za vsaj 50 odstotkov boljše energijske lastnosti glede na zahteve v PURES 2010, potrebna energija pa mora v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov. S povečanjem rabe obnovljivih virov energije in z večjo energijsko učinkovitostjo stavb se zmanjšuje prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10 in s tem izboljšuje kakovost zunanjega zraka, prispeva se k ciljem na področju nizko ogljičnega in krožnega gospodarstva, k povečanju odpornosti na vplive podnebnih sprememb ter k večji rabi naravnih, obnovljivih virov,“ so zapisali v obrazložitvi predloga. 

To niso dodatna sredstva za gradnjo sNES

Vendar pa to ne pomeni, da bo letos in naslednje leto na voljo dodatnih šest milijonov evrov. Gre le za prenos že odobrenih sredstev iz podnebnega sklada v načrt razvojnih programov. „Sredstva so bila s sprejemom Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023 (Ur. l. št 49/22) razporejena na evidenčni račun, za samo črpanje pa jih je treba prenesti na NRP. Če jih ne bi prenesli, jih Eko sklad ne bi mogel črpati,“ so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.  

V resnici so to sredstva, ki morajo biti zagotovljena Eko skladu, da sploh lahko izvaja obstoječi javni poziv za pridobitev subvencije za gradnjo, obnovo ali nakup sNES, ki je odprt že od konca lanskega leta. 

Milijoni tudi za gradnjo stavb javnega značaja

Iz naslova podnebnega sklada bo za ta namen v dveh letih skupaj sicer namenjenih 22,72 milijona evrov, od tega 16,72 milijona evrov za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb javnega značaja, kot so stavbe za kulturo in razvedrilo, muzeji, arhivi in knjižnice, stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, za zdravstveno oskrbo, šport, in za gradnjo stavb za posebne družbene skupine domovi za starejše osebe, dijaški, študentski in materinski domovi in stavbe javne uprave. Upravičenci do porabe sredstev so občani, pravne osebe samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, ter občine, ki so investitorke v naložbo gradnje skoraj nič-energijske stavbe splošnega družbenega pomena, ki je v lasti občine.

Subvencije Pod streho Toliko denarja bodo razdelili med občane

Subvencije za novogradnje

Za stavbe, ki izpolnjujejo pogoj rabe energije za ogrevanje manj kot 10 kWh/m² na leto in imajo: 

• toplotni ovoj pretežno (70%) iz naravnih materialov (celuloza, lesni kosmiči …) ter lesena okna, 150 evrov/m²,
• toplotni ovoj pretežno (70%) iz mineralnih materialov (mineralne volne, penjeno steklo), 110 evrov/m²,
• toplotni ovoj z več kot 30 % volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov iz sintetičnih materialov (EPS, XPS), 85 evrov/m².

Za stavbe, ki izpolnjujejo pogoj rabe energije za ogrevanje manj kot 15 kWh/m² na leto in imajo: 

• toplotni ovoj pretežno (70%) iz naravnih materialov (celuloza, lesni kosmiči …) ter lesena okna, 130 evrov/m²,
• toplotni ovoj pretežno (70%) iz mineralnih materialov (mineralne volne, penjeno steklo), 90 evrov/m², 
• toplotni ovoj z več kot 30 % volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov iz sintetičnih materialov (EPS, XPS), 75 evrov/m².

V vseh primerih velja, da subvencija ne sme preseči 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Subvencija se prizna do 150 m² neto ogrevane in prezračevane površine stavbe, če je ta samostojna enostanovanjska stavba in do 120 m² neto, če je vrstna enostanovanjska stavba ali za enostanovanjsko stavbo v dvojčku ali za eno stanovanje v samostojno stoječi dvostanovanjski stavbi.

Subvencije za celovite energijske prenove

• toplotni ovoj pretežno (70%) iz naravnih materialov (celuloza, lesni kosmiči …) ali mineralnega izvora (mineralne volne, penjeno steklo), 220 evrov/m², 
• toplotni ovoj z več kot 30 % volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov iz sintetičnih materialov (EPS, XPS), 190 evrov/m².

V obeh vseh primerih velja, da subvencija ne sme preseči 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe, dodeljena pa je lahko za največ 200 m² neto ogrevane in prezračevane površine stavbe, če je ta samostojna enostanovanjska, in za največ 150 m² za vrstno enostanovanjsko stavbo, za enostanovanjsko stavbo v dvojčku ali za eno stanovanje v samostojno stoječi dvostanovanjski stavbi.

Subvencije za nakup stanovanja 

• za nakup stanovanja v novi tri- in večstanovanjski stavbi in novi prizidavi k celovito prenovljeni starejši tri- in večstanovanjski stavbi 100 evrov na m² neto ogrevane in prezračevane površine stanovanja 
• za nakup stanovanja v celovito prenovljeni starejši tri- in večstanovanjski stavbi 150 evrov na m² neto ogrevane in prezračevane površine stanovanja. 

Nepovratna finančna spodbuda se lahko dodeli za največ 80 m² neto ogrevane in prezračevane površine stanovanja, opredeljene v projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje (PZI) oziroma v prodajni pogodbi.