Avtor novega kipa je akademski kipar Metod Frlic. Kip bosta odkrila župan občine Škofja Loka Tine Radinja in predlagatelj postavitve Klemen Karlin, blagoslovil ga bo pomožni škof Nadškofije München in Freising Wolfgang Bischof. V kulturnem programu bo sodeloval Škofjeloški oktet.
Še pred odkritjem kipa, to je ob 16. uri, bo v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki slovesna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju pomožnega škofa Nadškofije München in Freising Wolfganga Bischofa in duhovnikov Dekanije Škofja Loka vodil pomožni škof Nadškofije Ljubljana msgr. dr. Franc Šuštar. Peli bodo združeni pevski zbori loških župnij.
Škof Abraham
Postavitev kipa škofa Abrahama (živel je pred 940 - 994/993) v Stari Loki je finančno podprta iz participativnega proračuna Občine Škofja Loka.
Ločani omenjenega škofa najbolj poznajo "iz pripovedke o zamorcu v škofjeloškem grbu. Ta pravi, da je škofa, ko je nekoč potoval po Poljanski dolini, sredi gozda napadel medved. Na srečo je Abrahama spremljal pogumni temnopolti služabnik, ki ga je dobil v dar iz Ogleja. Ta je z lokom in puščico ubil medveda in tako škofu rešil življenje. Škof pa ga je v zahvalo dal upodobiti v loški grb. Podobo zamorca so v svoj grb prevzela tudi številna druga freisinška mesta in trgi na ozemlju današnje Nemčije (Garmisch-Partenkirchen), Italije (Innichen) in Avstrije," navaja Mira Kalan na spletni strani Loškega muzeja.
Doslej je v Parku škofov stal samo kip dr. Andreja Karlina (1857–1933), tržaško-koprskega in lavantinskega škofa, in sicer so ga pri cerkvi sv. Jurija v Stari Loki odkrili ob 150-letnici njene posvetitve oktobra 2015. Pred skoraj osmimi leti so kip, ki ga je prav tako izdelal kipar Frlic, postavili s pomočjo donatorjev, in že takrat so napovedali, da bo v parku kmalu še več škofovskih kipov.
Kip škofa Andreja Karlina so kot prvega postavili jeseni 2015.
Škofji Loki je sicer od leta 973 do 1803 gospodovalo 47 freisinških škofov, zemljiških gospodov Loškega gospostva.
Voden ogled po kapucinskem samostanu in knjižnici
V soboto, 22. aprila, se bodo v Škofji Loki zaključili Dnevi Škofjeloškega pasijona z Romualdovim dnevom. Ob 18. uri bo voden ogled kapucinskega samostana in kapucinske knjižnice, uro pozneje bo molitev v kapucinski cerkvi sv. Ane in ob 19.30 bo dr. Matija Ogrin predstavil Škofjeloški pasijon skozi čas, dogodek bo glasbeno popestril Janez Jocif.
Kapucinski samostan v Škofji Loki
Do začetka maja pa je vsako nedeljo od 15. do 17. ure v Crngrobu v cerkvi Marijinega oznanjenja na ogled razstava likovnih upodobitev Crngrobski pasijonski cikel, ki so jih ustvarjali odrasli in mladi pod mentorstvom slikarke Agate Pavlovec. Predhodno je treba poklicati na telefonsko številko in se dogovoriti na 031 261 813 (Urška Florjančič).
Pasijonska razstava obnovljene kostumografije in scenografije Škofjeloškega pasijona, ki jo je pripravil Zavod 973, je na ogled v Sokolskem domu Škofja Loka vse do 7. maja. Pasijonski prostovoljci in drugi so s finančnimi sredstvi, ki so jih prejeli na razpisih ministrstva za kulturo, leta 2021 obnovili kostumografijo, leta 2022 pa scenografijo.
Slovenski izraz za Freising je Brižin, od tod tudi Brižinski spomeniki. V resnici je nemška beseda Freising le ponemčen slovenski Brižin. Jezikoslovci dobro vejo, da pri ponemčenju slovenskih lastnih imen prihaja do naslednjih glasovnih remen: B gre v F, I… ...prikaži več gre v EI, (Brižiin - Freising), podobno na primer: Bistrica - Feistritz, ali Ribnica - Reifnitz... Spomenik so zato postavili BRIŽINSKEMU škofu Abrahamu, in ne freisinškemu... Lepo bi bilo, če bi predlagatelji tega spomenika to vedeli...
Ja tujim gospodarjem je treba postaviti spomenike!