Slovenija se glede delcev uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom. Dve tretjini vseh izpustov delcev PM10 v Sloveniji je posledica kurjenja lesa v povečini zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev.
V Sloveniji je po oceni ministrstva za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen, v uporabi okrog 100.000 kurilnih naprav starih več kot 20 let. "To pomeni, da so nizko učinkovite, dajejo malo toplotne energije in imajo izpuste delcev višje od sodobnih malih kurilnih naprav" pojasnjujejo pri MOP. "V kombinaciji s premalo suhim lesom in nepravilnim kurjenjem so izpusti še večji, izkoristek lesa pa še nižji."
Vgrajevale so se po kakovosti različne naprave
Podatkov o tem, kakšne male kurilne naprave na trda goriva se vgrajujejo na novo, ni. "Obstaja možnost, da so se v zadnjih petih letih vgrajevale kakovostno zelo različna naprave," menijo pri MOP.
Ocenjeno je, da se je po gospodarski krizi leta 2009 poraba lesa povečala za okoli 30 odstotkov. Večina gospodinjstev, ki so v tem času nabavila male kurilne naprave, je nabavila male kurilne naprave na trdna goriva.
MOP
Dovoljenje emisije prahu iz kurilnih naprav na trdna goriva so se s 1. januarjem 2016 z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav sicer sicer zaostrile. "Od julija 2016 dalje izvaja tržna inšpekcija nadzor dajanja kurilnih naprav na trdna goriva na trg," razlagajo pri MOP.
Preko Eko sklada skoraj 4000 naprav
Učinkovitost sodobnih malih kurilnih naprav na trda goriva je višja, njihovi izpusti delcev pa nekajkrat nižji. "Od leta 2014 je bilo preko različnih razpisov Eko sklada nabavljenih 3.807, na samih območjih preseganj pa 342 kurilnih naprav na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, ki ustrezajo kriterijem Eko sklada," navajajo pri MOP.
Po kriterijih Eko sklada mora biti izkoristek kurilne naprave pri nazivni toplotni moči večji ali enak 90 odstotkov, vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 40 mg/m³, vrednost emisij ogljikovega monoksida (CO) pa manjša od 400 mg/m³ in obvezno mora biti vgrajena lambda sonda. Kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen vodni toplotni zbiralnik.
Neugodna klima z neprevetrenimi dolinami
Pri Agenciji za okolje poudarjajo, da k povišani stopnji ravni delcev v zraku v Sloveniji dodatno vplivajo neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije, kjer so pogosti izraziti temperaturni obrati.
V zadnjih petih letih je bilo dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 preseženo na skoraj vseh stalnih merilnih mestih v urbanem okolju. Preseganj niso zabeležili le na Promorskem, kjer je boljša prevetrenost, toplejše podnebje pa manjša potrebo po ogrevanju.
Velenje, mesto z dobrim zrakom
Čezmerna onesnaženost z delci v Sloveniji je predvsem posledica lokalnih izpustov in le v manjši meri prenosa onesnaževal v regionalnem merilu. "Tako je na primer število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM10 v Velenju kar petkrat manjše od tistega v Celju," pišejo v poročilu o kakovosti zraka za leto 2016. "Merilni mesti pa sta oddaljeni manj kot dvajset kilometrov in imata podobne meteorološke značilnosti."
Leta 2016 od merilnih mest v urbanih področjih celinskega dela Slovenije dopustnega števila preseganj niso izmerili le na merilnem mestu v velenju. "Zaradi razvitega sistema daljinskega ogrevanja, ki je nadomestil večino malih kurilnih naprav za ogrevanje stavb na tem območju, so ravni delcev PM10 pod mejnimi vrednostmi," navajajo pri Arso.
MOP med ukrepi, ki zadevajo zmanjševanja onesnaževanja s strani malih kurilnih naprav, naštevajo zmanjševanje potrebe po toplotni energiji za ogrevanje stavb s toplotno izloacijo, priključitev čimveč gospodinjstev na daljinsko ogrevanje na zgoščenih območjih, na preostalih, nezgoščenih pa zamenjavo čimveč zastarelih naprav z učinkovitejšimi novejšimi.
"Dokler še obratujejo zastarele male kurilne naprave, je potrebno zagotavljati vse potrebne ukrepe na področju lesne biomase," poudarjajo pri MOP. "Predsem gre za potrebno nizko vlažnost drv in pravilno obratovanje malih kurilnih naprav."
Študije neodvisne od politike govorijo, da zadnjih osemdeset let nismo imeli bolj čistega zraka kakor danes. Ta pišurina je samo lobiranje "Udri po siromaki".
Iz osebnih izkušenj vam povem da ko grem zvečer ven v mojem naselju je tako zadušljivo da ni mogoče normalno dihat. In to vsak dan da ne bo pomote, ker vsi kurijo ne peči ampak kamine kateri so itak najslabše kurišče.
gospodarska kriza blablabla pa rast pa nevem kaj to je samo v državnih blagajnah guljenje naroda če res nebi bilo krize nebi večina ljudi kurilo z najcenejšim energentom (lesom).