Kot smo že poročali, je kranjski župan Matjaž Rakovec 7. oktobra v imenu Posvetovalne komisije za reševanje problematike priseljevanja MOK oziroma 20 dni po odmevni septembrski seji mestnega sveta naslovil pobudo na premiera Janeza Janšo in predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Na tej seji so kranjski mestni politiki razpravljali o navalu tujcev na območju Upravne enote Kranj, več kot sto prijavljenih na istih naslovih v Kranju in zlorabah socialnih pravic. Omenjena pobuda Posvetovalne komisije, ki jo vodi podžupan Robert Nograšek, je vsebovala kar 24 konkretnih predlogov, kako bi omejili priseljevanje tujcev.
Urad predsednika vlade je predal zadevo Ministrstvu za notranje zadeve ter Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ju prosil, da posredovano pobudo proučijo ter v okviru svojih pristojnosti pripravijo odgovor. Na konkretni uradni odgovor pristojnih ministrstev v Kranju sicer še čakajo, posredno pa se je odzvala vlada.
V sporočilu za javnost s 37. seje vlade z dne 22. oktober je namreč na 28. strani objavljeno Poročilo o aktualni problematiki na področju prijave prebivališč večjega števila posameznikov na enem naslovu. Zapisano je, da je vlada obravnavala in potrdila poročilo ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za javno upravo o aktualni problematiki na področju prijave prebivališč večjega števila posameznikov na enem naslovu ter predloge za odpravo anomalij in izboljšanje regulative, ki področje prijave prebivališč ureja.
Na letni ravni je v Sloveniji na upravnih enotah skoraj 350 tisoč prijav stalnih ali začasnih bivališč, pristojni izvedejo več kot 1100 postopkov preverjanja ugotavljanja stalnega prebivališča in skoraj 7500 postopkov ugotavljanja prebivališča. Ti postopki so zahtevni in dolgotrajni ter pogosto neučinkoviti, so ugotovili tudi v Medresorski delovni skupini (MDS), ki ji je vlada že julija 2019 naročila, naj prouči problematiko fiktivnih prijav prebivališč posameznikov in s tem povezano zlorabo socialnih transferov. Njeni člani so predstavniki ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za javno upravo, ministrstva za delo, ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za izobraževanje in policije.
Uvedli bi površinske normative
Ministrstvo za notranje zadeve bo, kot je zapisano v vladnem sporočilu za javnost, pristopilo k pripravi novele zakona o prijavi prebivališča, in sicer v smeri, da bi upravne enote vnovič imele krajevno pristojnost za prijavo prebivališča. Prav tako naj bi v prihodnje uvedli površinske normative za število prijavljenih na kvadraturo uporabne površine stanovanja. Poenostavili naj bi tudi postopke preverjanja resničnosti prijave, s čimer bi na upravni enoti lahko takoj izdali zavrnilno odločbo, če denimo na naslovu, na katerega se posameznik želi prijaviti, nima stanovanjske namembnosti ali premajhno kvadraturo na število že izvedenih prijav.
Na koncu sporočila za javnost je še navedeno, da neodvisno od priprave novega zakona že izvajajo nadgradnjo registra stalnega prebivalstva, na način, ki bo lahko upravnim enotam omogočili preprostejše ugotavljanje zlorab.
Vedo za zlorabe le posredno
Na Mestni občini Kranj ne vedo, koliko je takih primerov, ko je na enem naslovu veliko število prijavljenih. »To vedo le na upravni enoti (UE) in po sestankih na UE vemo, da takšni naslovi v Kranju obstajajo. Več kot 100 ljudi v enem stanovanju ne more živeti, niti biti prijavljeni. V takšnih primerih je jasno, da gre za izkoriščanje slovenskega socialnega sistema, zaradi katerega nosimo posledice davkoplačevalci,« komentirajo v Mestni občini Kranj. Pred meseci je kranjsko javnost razburil primer, ko je bilo v enem od manjših stanovanj v Kranju prijavljenih kar 132 ljudi. Mestni svet je zato odločil, da mora Komunala Kranj, katerega največja lastnica je Mestna občina Kranj, v prihodnje zaračunavati stroške vsem začasno prijavljenim prebivalcem na istem naslovu, ne glede na to, ali so v Kranju ali so že odšli.
