Župan Matjaž Rakovec je v sredo, 7. oktobra, na premiera Janeza Janšo in predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča poslal pobudo za spremembo zakonodaje, ki jo je pripravila posvetovalna komisija. Gre za prizadevanje za omejitev priseljevanja tujcev iz tretjih držav oziroma nečlanic Evropske unije in v zvezi s tem povezanih zlorab pri prijavah bivališča ter pridobivanju socialnih pomoči.
Kot so sporočili iz Mestne občine Kranj, je Urad predsednika vlade RS že 9. oktobra predal zadevo Ministrstvu za notranje zadeve ter Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ju prosil, da posredovano pobudo proučijo ter v okviru svojih pristojnosti pripravijo odgovor.
Vse pristojnosti za izdajanje dovoljenj za bivanje imajo seveda državne institucije, občine pa so pri težavah, ki se pojavijo v vrtcih, šolstvu, zdravstvu in sociali, prepuščene same sebi. V Kranju je denimo čedalje Albank, ki pri zdravniku ali v lekarni potrebujejo prevajalca. Težave so tudi v šolah, kjer priseljenci niso razumeli pravil o uvedbi karantene. Vse te in še druge težave in tudi zlorabe socialnih transferjev so kranjski mestni svetniki podrobno obravnavali prejšnji mesec, 16. septembra, na 18. seji mestnega sveta, med razpravljalci je izstopal Branko Grims, ki je tudi pripravil gradivo k točki dnevnega reda pod naslovom Preprečevanje zlorab pravice do začasnega in stalnega prebivanja, delovnih dovoljenj in s tem povezanih zlorab socialnega sistema v Mestni občini Kranj.
Kdo je kdo
V razpravi na mestnem svetu smo novinarji tedaj tudi prvič slišali, da je bila na pobudo župana Matjaža Rakovca sklicana posvetovalna skupina za tujce. No, danes so nam na vprašanje, naj nam povedo, kdaj je bila ustanovljena posvetovalna komisija, kdo so njeni člani (poimensko) in kdo jo vodi, z občine odgovorili, da je Mestna občina Kranj ustanovila Posvetovalno komisijo za reševanje problematike priseljevanja MOK pozno spomladi, drugi delovni sestanek je bil 15. septembra, se pravi le en dan pred sejo mestnega sveta. Komisijo vodi podžupan Robert Nograšek, v njej pa so, kot so navedli v odgovoru, predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje (Območna služba Kranj), Upravne enote Kranj, Centra za socialno delo Gorenjska, Finančne uprave RS (Finančni urad Kranj), Sektorja uniformirane policije in kriminalistične policije PU Kranj. Prav ti predstavniki so, kot navajajo v pojasnilu z občine, tudi podali večino predlogov, ki jih je v imenu posvetovalne skupine poslal župan Matjaž Rakovec premieru in predsedniku državnega zbora. Kdo je poleg podžupana Nograška še predstavnik občine v komisiji, nismo dobili odgovora.
Dobro organizirana mreža agentov
Posvetovalna komisija je, kot je razvidno iz dopisa, pripravila kar 24 konkretnih predlogov, kako bi omejili priseljevanje tujcev. Ta posvetovalna komisija je tudi ugotovila, da izredno dobro organizirana mreža »agentov« izkorišča ohlapno in pomanjkljivo zakonodajo na področju priseljevanja tujcev iz držav, izven območja Evropske unije, in omogoča zlorabo socialnih transferjev in pravic različnim skupinam ljudi, ki velikokrat sploh ne živijo v Sloveniji (družinski člani, ki so pri nas prijavljeni samo fiktivno).
Preverjanje, preverjanje
Prvi ukrep, ki ga predlaga komisija, je, da bi morali organi že na državni meji natančno preverjati končne destinacije posameznikov. Drugi predlog je, da bi morali na lokalni ravni določiti število in vsebino deficitarnih poklicev, ki bodo podlaga za enotna dovoljenja za bivanje. Nujen bi bil namreč tudi sistemski nadzor nad delodajalci, ki zaposlujejo tujo delovno silo.
Kranjska posvetovalna komisija predlaga obvezno preverjanje dokumentacije, s katero se izkazuje izobrazba tujca, in poenotenje registra za preprečitev zlorab, kajti v praksi da se lahko tujci izkazujejo s ponarejenimi dokumenti, in to nima nobenih resnih posledic. Po mnenju komisije bi morale upravne enote, ki odločajo o stalni in začasni prijavi bivališča, tudi ugotavljati izpolnjevanje pogojev za stalno prebivališče, preverjati dejansko bivanje in spremljati le-tega (to je zdaj v pristojnosti centra za socialno delo).
Prav tako bi Kranjčani spremenili postopek pri prijavi bivališča na upravni enoti: vlogo bi lahko vložil tujec le osebno, in nič več po pooblastilu tretje osebe. Prav tako bi za prijavo bivališča nujno vzpostavili krajevno pristojnost upravne enote. Za pridobitev prebivališča pa naj bi tujec v prihodnje moral predložiti overjeno najemno pogodbo oziroma potrdilo o lastništvu nepremičnine. V Kranju se zavzemajo tudi za to, da bi določili minimalne bivalne standarde kot zagotovilo za človeka dostojne bivalne razmere.
Pri uveljavljanju socialnih pravic bi komisija uvedla več sprememb: do teh naj bi bili tujci upravičeni po petih letih stalnega bivališča in dejanskega prebivanja, pogoj za pridobitev socialnih pravic pa je tudi status aktivnega iskalca zaposlitve in osnovno znanje slovenskega jezika. Uvedli naj bi tudi boljši nadzor, kajti v praksi naj bi se dogajalo, da dvigujejo prihodke in otroške dodatke s slovenskega bančnega računa v tujini.
Vsi tujci naj bi ob prvem podaljšanju dovoljenja za začasno bivanje oziroma najpozneje v enem letu bivanja v Sloveniji opraviti osnovni izpit iz slovenskega jezika, ob pridobitvi dovoljenja za stalno bivanje pa izpit iz naprednega znanja slovenskega jezika.
Pogoj za pridobitev stalnega dovoljenja za bivanje naj bo 8-letno neprekinjeno legalno bivanje v Sloveniji, o tem, ali tujec dejansko biva v Sloveniji, pa bi obvezno redno preverjale upravne enote, ob tem pa bi vzpostavili sistem obveščanja med upravnimi enotami, centri za socialno delo in zavodi za zaposlovanje.
Inšpekcijskega nadzora ne bo?
Na septembrski seji mestnega sveta so z 29 glasovi za in dvema proti sprejeli tudi predlog Branka Grimsa, da bo mestni svet pristojnim ministrstvom predlagal, naj odredijo izredni inšpekcijski nadzor nad delom Upravne enote Kranj, zavodom za zaposlovanje in centrom za socialno delo za zadnjih pet let in revizijo spornih postopkov v zvezi s tujci iz držav, ki niso članice Evropske unije.
Ko smo se danes na občini pozanimali, ali so na pristojna ministrstva poslali pobudo za nadzore in kakšen je bil odziv, pa smo dobili odgovor: Mestni svetniki so se na 18. redni seji Mestnega sveta MOK seznanili s predlogi svetnika Branka Grimsa za preprečevanje zlorab pravice do začasnega in stalnega prebivanja, delovnih dovoljenj ter s tem povezanih zlorab socialnega sistema v Mestni občini Kranj. S predlaganimi sklepi so se strinjali in tako podprli namero za spremembo zakonodaje, ki ureja področje tujcev.
O pobudi za inšpekcijske nadzore nad delom ljudi iz državnih institucij, ki so tudi hkrati člani posvetovalne skupine in so podali večino predlogov za spremembo zakonodaje, pa nič.
