»Kranj mora storiti vse, da spet postane regijsko središče, tudi na zdravstvenem področju,« je prepričan Aleksander Svetelj (Več za Kranj). »Bolnišnica mora biti v Kranju. Treba je storiti vse, da bomo imeli čim več zdravnikov v javnem sistemu ter da bo zdravstvo dostopno vsem. Pogledati je potrebno tudi vse prostorske kapacitete za osnovno zdravstvo, če jih primanjkuje je potrebno uskladiti infrastrukturne projekte, saj ima zdravstvo, po mojem mnenju, prednost,« pravi Svetelj. Ob tem dodaja, da Kranj potrebuje tudi še najmanj en dom starejših občanov. »Obljubljam, da bom naredil vse, da ga v naslednjih štirih letih zgradimo in tudi odpremo. Ne smemo dopustiti, da Kranj prehitevajo ostale občine ter, da bi naši starostniki jesen življenja preživljali drugje.«
Po prepričanju Zorana Stevanovića (Resni.ca) je sramotno, da Kranj kot center Gorenjske nima svoje bolnišnice, kjer bi se celovito lahko reševale različne zdravstvene problematike občanov. »Prizadevam si, da Kranj dobi bolnišnični center za celostno oskrbo pacientov, hkrati pa tudi za ustrezno povečanje kapacitet v domovih upokojencev z graditvijo novega doma. Še posebej za upokojence je pomembno, da imajo večino zdravstvenih storitev na volje v Kranju, saj so velikokrat vezani na prevozne storitve drugih ali pa dobro voljo družinskih članov. Za to imamo na voljo tako primerna mesta, kot tudi realne načrte, med tem ko je aktualna oblast za sedaj postregla le z računalniškimi grafikami in projekcijami, slabo načrtovan projekt Severna vrata pa se že v temelju sesuva,« izpostavlja Stevanović.
Največja težava na zdravstvenem področju je po prepričanju Srečka Barbiča (Gibanje Svoboda) pomanjkanje zdravnikov. »Ob zadostitvi prostorskih možnosti je privabljanje zdravnikov in ostalega osebja ena od temeljnih nalog. Zagotoviti je torej treba pogoje za kakovostno življenje v Kranju - stanovanjska politika, vrtec, šola, družabno življenje, zadržati kader, ki je iz Kranja in se šola zunaj Kranja, da se vrne v rodni Kranj, ob zagotovitvi teh pogojev. Podpiramo tudi regionalno bolnico v Kranju, pri čemer se moramo že »danes« dogovoriti glede vseh pogojev, kot so prostor, kader, prometna ureditev…« Barbič načeloma podpira izgradnjo doma starejših oziroma približevanju starejših rojstnemu kraju, in sicer »z izgradnjo dnevno bivalnih centrov v sklopu posameznih območij. Z izgradnjo vaških centrov pričakujemo tudi neke prostore namenjene aktivnim starejšim.«
»Na Gorenjskem je samo en zdravnik družinske medicine, ki sprejema nove paciente, pa še ta je v Bohinju,« poudarja Ivo Bajec (SDS, NSi, SLS, Zeleni Slovenije) in dodaja, da bi to problematiko sicer morali rešiti na državni ravni, predvsem na področju plačne politike, pogojev dela in organizacije zdravstva na splošno. »Vendar tudi v Kranju lahko naredimo kakšen korak k temu, da se stanje na področju zdravstvene oskrbe izboljša. Kot prvo moramo zadržati mlade zdravnike, ki po zaključenem študiju in specializaciji sedaj razmišljajo o odhodu v tujino. Zakaj jim ne bi, na primer zagotovili stanovanj in drugih ugodnosti, ki bi jih zadržale v Kranju ter jim ponudili ustrezne pogoje za delo.« Bajec podpira tudi izgradnjo regijske bolnišnice v Kranju: »Regionalna bolnišnica je nekaj, za kar imamo v Kranju že predviden prostor oziroma zemljišča, v drugih gorenjskih občinah pa ne. Poleg tega mora biti Kranj središče Gorenjske in mu pritiče takšna ustanova. Tudi poslovanje kranjske porodnišnice bo boljše in stabilnejše, če bo delovala v okviru regijske bolnišnice, sedanji prostori porodnišnice pa se lahko namenijo širitvi zdravstvenega doma. Moja prioriteta bo skupen dogovor z ostalimi župani gorenjskih občin in Ministrstvom za zdravje, da dosežemo kompromis ter postavimo temelje za razdelitev institucionalnega zdravstvenega varstva po posameznih občinah znotraj Gorenjske. Samo na podlagi takega dogovora bomo v nekem doglednem času dobili na Gorenjskem regijsko bolnišnico, sicer je ne bomo imeli nikoli.« Glede starejših in novega doma upokojencev v Kranju pa dodaja: »Pred kratkim sem postal predsednik Sveta Doma starejših občanov v Kranju. In stvari so se že začele premikati na bolje. Naša prioriteta je nov Dom starejših občanov na Zlatem Polju, hkrati pa bomo povečali kapacitete na področju dnevnega varstva starejših in pomoči na domu, saj je želja starostnikov, da če je le mogoče, čim dlje ostanejo v krogu svojih najbližjih.«
Matjaž Rakovec (SD) pravi, da je Mestna občina Kranj v zadnjem mandatu aktivno vključila v zagotavljanje večjega števila zdravnikov v Zdravstvenem domu Kranj, pri čemer so bili po njegovih besedah uspešni. »Pripomogli smo, da se je število zdravnikov v Kranju povečalo, in sicer tako, da smo aktivno sodelovali z ZD Kranj ter priskrbeli stanovanja za zdravnike, ki so se potem priselili v Slovenijo. MOK je v letu 2020 postala Srcu prijazna občina. V času pandemije covida-19 je Civilna zaščita MOK poskrbela za krizne načrte in pomoč prostovoljcev ter skrbela za ozaveščanje občank in občanov o zaščitnih ukrepih. Ves čas pandemije je ob pomoči vojske pri logistiki in zagotavljanju ustreznega prostora za cepljenje neprekinjeno pomagala Zdravstvenemu domu Kranj pri vseh operativnih, logističnih in tehničnih nalogah v okviru izvajanja testiranja s hitrimi antigenskimi testi in cepljenja na cepilni točki. Prav tako je pomagala javnim zavodom MOK pri izvajanju protikoronskih ukrepov, MOK pa je med epidemijo zagotovila tudi nujno varstvo za otroke staršev,« poudarja Rakovec. Ob tem še izpostavlja postopek javno-zasebnega partnerstva z objavo poziva promotorjem za projekt Severna vrata. »Gre za gradnjo treh stolpičev z dovoljeno zdravstveno, poslovno-storitveno, stanovanjsko in trgovsko izrabo ter pripadajočo zasebno garažno hišo in gradnjo javne garažne hiše z začasno zeleno streho. Na septembrski seji 2022 je Mestni svet MOK potrdil, da se projekt kljub podražitvi cen materiala in dela nadaljuje na način JZP.« Prav tako pa si Rakovec z občinsko ekipo prizadeva tudi za gradnjo regijske bolnišnice v Kranju. »Več kot polovica lastništva zemljišč je že v javni lasti, ostalih šest lastnikov pa so podpisali namero za prodajo. Za Kranj in okolico, ki predstavlja več polovico prebivalcev Gorenjske, je to velika razbremenitev vožnje na Jesenice ali v Ljubljano. Jeseniška bolnišnica bi se s tem lahko bolj fokusirala na negovalno dejavnost. S tem pa bi razbremenili tudi preobremenjeni ljubljanski UKC. Ocenjujemo, da ima po vseh strokovnih kriterijih Kranj najbolj primerno lokacijo, zemljišče je v večinski lasti občine oziroma države, zato bi s projektom lahko zelo hitro začeli.«
