Ko mimo njih švigne kakšna šestvaljna suvovska zverina, se le nasmehnejo in se privoščljivo spomnijo, koliko bo moral “revež” odšteti na naslednji bencinski črpalki in na naslednjem tehničnem pregledu, da o servisu ne govorimo. Sami bodo gotovo prišli na cilj, malce počasneje, a veliko ceneje.
Govorimo o dizlu? Nikakor. Dacia sandero z motorjem na LPG povsem ustreza zgornjemu tipu voznikov. Nabavna cena za bencinarja je 8.790 evrov, kar je debelega “jurja” pod vstopnim dizlom z isto opremo in 800 evrov nad zgolj bencinskim agregatom 1,2. Na ta način ostaja med najcenejšimi vozili na našem trgu, tudi naknadne vgradnje LPG sistemov so ponavadi dražje, še posebej ker ima sandero LPG že standardno pri ključnih delih motorja (svečke, ventili…) uporabljene materiale, ki so precej bolj odporni na višje temperature in imajo zato daljšo življenjsko dobo. Iz tega razloga tudi odpade kakšno posebno dodatno mazanje, ki je sicer pogosto pri klasičnih predelavah.
LPG pogon sicer ni nobeno zagotovilo, da bo lastnik kaj redkeje obiskoval bencinske črpalke. Na preizkusu sem se vozil maksimalno mogoče zgolj na plin, lučka na improviziranemu merilniku za napolnjenost plinskega rezervoarja pa se je v rdeče obarvala po 393 kilometrih, ko je avto tudi samodejno preklopil na alternativni klasični energent. V tem času sem z iskanjem nove črpalke vred po lastnih izračunih porabil le dobre tri litre bencina.
Za novih skoraj 400 kilometrov poti je bil plinski tank poln že za manj kot 20 evrov, danes bi bi bilo zaradi vmesnega padca cene dovolj že 14 evrov! S katerim dizlom je mogoče kaj podobnega? Poraba plina je res nekoliko višja, a za skoraj polovico cenejši energent je še vedno močno v prednosti.
Malce dražji servis, a cenejši od dizla
Kako je s servisi? LPG instalacija zahteva svoj davek, ki na 100.000 prevoženih kilometrov po podatkih uvoznika znese 203 evre višji znesek kot pri običajnem bencinarju (891 proti 688 evrov), predvsem na račun dveh dodatnih filtrov, ki skrbita za ustrezno kakovost plina. Ob letno prevoženih 20.000 kilometrih je to dobrih 50 evrov na leto, ki pa jih je zlahka ujeti nazaj na črpalki. Servis 1,5 dCi motorja je najdražji, za 100.000 kilometrov je potrebno računati na 954 evrov stroška za servis.
Dizelski motor je seveda lepše vozen na daljše proge in avtoceste, a bo voznik bolj trpel na krajše poti. V primerjavi med bencinarjem in LPG različico pa vprašanja ni, zmaga je očitno v korist slednje, saj se sama vožnja v ničemer ne razlikuje.
Moj sklep: Kdor išče predvsem poceni prevoz med točkami in avto uporablja večinoma na kratke do srednje dolge, pri tem pa ne goji pretirane potrebe po prostornosti in masažnih sedežih v avtu, potem dacie LPG ne sme prezreti. Voziti ceneje z novim avtom se namreč skorajda ne da!
Motor:1.149 ccm, 53 kW (72 KM), 200 Nm od 1.750 vrt./min
Poraba na testu:6,9 l/100 km (LPG), 120 g CO2 (LPG)
Zmogljivosti:158 km/h, 15,1 sek 0-100 km/h
Cena:od 8.790 €
AvtoTest
Poceni vožnja, robustnost.
Hrup, špartanskost, nevarni rob vrat.
Sandero je špartanec, kakorkoli ga obrnemo. Sicer si je mogoče v njem omisliti prav lično in zmogljivo navigacijo, a po drugi strani v marsičem spominja na cliota dveh generacij nazaj. V avtu takšnega cenovnega razreda je utemeljenih zamer malo, lahko pa bi bil vendarle bolje zvočno zatesnjen. In tisti ostro zašiljen okvir zadnjih vrat, ki kar kliče po večdnevni bolečini, če v avto ali iz njega neprevidno umeščamo otroka. Kaj Romuni nimajo podmladka?
53 kilovatov ni veliko niti na papirju niti v praksi. Za hitrejši pospešek izpred semaforja je potrebno močneje pritisniti stopalko za plin, omejitev hitrosti pa se ni težko držati, avtocestno je že kar težko dosegati, tudi zaradi hrupa. Brez pretiravanj vas avto v ovinku ne bo pustil na cedilu, za vsak slučaj je tu še ESC. Preizkušeni 1,2-litrski motor zaradi enostavne gradnje vliva zaupanje v trajnost.
Po ceni jih je potrebno iskati v mestnem razredu, kjer so doma renault twingo, škoda up, hyundai i10, čeprav je sandero po velikosti in notranji prostornosti večji ter tudi robustnejši za bolj zahtevne poti. Tudi v malih avtih danes med dodatno opremo ne manjkajo več zmogljivi inftotainment sistemi, možnost personalizacije in podobno. Glede slednjega se romunka drži bolj ob strani, a vseeno je seznam možnih doplačil iz leta v leto daljši, kar je le pohvalno. Tudi multimedija je vmes.
Oprema ambiance ima klimo in prednji električni pomik stekel s centralnim zaklepanjem, to pa je za takšno ceno tudi vse. Še najbolj zamerim, da avto ne premore vsaj tistega potovalnega računalnika, kot ga je imel že clio II. Dacie ne slovijo ravno po dobrih rezultatih na varnostnih trkih, a sandero se je s štirimi zvezdicami pravzaprav spodobno izkazal in je povsem v razrednem povprečju. Če odmislimo pomanjkanje udobja, je postavljena cena dobra.
