Na Kemijskem inštitutu so pred kratkim pridobili nov štiriletni evropski projekt, s katerim bodo nadaljevali razvoj litij-žveplovih baterij. Končni cilj je razviti kar trikrat zmogljivejše in bistveno cenejše akumulatorje za električna vozila prihodnosti.
Kot so sporočili iz Kemijskega inštituta, jim je v izjemno močni konkurenci raziskovalnih inštitutov iz vse Evrope uspelo pridobiti sredstva na razpisu javno zasebnega partnerstva za zelena vozila iz okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020.
V projektu Helis bo sodelovalo 12 raziskovalcev s Kemijskega inštituta in 82 raziskovalcev iz uglednih evropskih raziskovalnih inštitucij ter industrije, ki prihajajo iz sedmih držav - Finske, Švedske, Nemčije, Francije, Španije, Izraela in Slovenije. K projektu je pristopila tudi skupina PSA Peugeot Citroen.
V projektu bodo raziskovalci pod vodstvom Roberta Dominka nadaljevali razvoj akumulatorjev iz projekta Eurolis, hkrati pa bodo preizkušali delovanje litij-žveplovih baterij v baterijskih paketih, njihovo varnost, proces staranja in recikliranje.
Za raziskovalno ekipo je financiranje projekta Helis potrditev začrtane raziskovalne poti, ki so si jo zadali v projektu Eurolis. Obenem so evalvatorji in Evropska komisija potrdili uspešno izvajanje dosedanjega projekta, kjer trenutno preizkušajo drugo generacijo prototipnih litij-žveplovih baterij.
PREBERITE ŠE:
-
Intervju z Robertom Dominkom: avtomobili kot nove e-cigarete
-
Skriti električni potenciali Slovenije
-
Izraelci se hvalijo, a so jih Slovenci prehiteli
-
Rogaška Slatina bi gnala vse evropske avte
Tehnologija litij-žveplovih baterij je vse bližje komercialni uporabi in dodelitev sredstev raziskovalni skupini, zbrani okrog Kemijskega inštituta, pomeni priznanje za uspešno delo. Hkrati ji omogoča dokončanje razvoja tega tipa baterij in proizvodnjo v Evropi, so še zapisali na inštitutu.
Vsebine s področja avtomobilizma tudi na forumih med.over.net.
