Tom, po pravici, verjetno si februarja letos, ko smo se v Amsterdamu srečali na Kenshiki forumu nihče v avtomobilski industriji ni predstavljal, da se bo zgodil covid-19? Kako je to vplivalo na avtomobilsko industrijo in na evropsko Toyoto?
Takrat si nihče ni predstavljal, kaj se bo zgodilo s koronavirusom. Zgodil da sta se dve stari. Zagotovo je imel koronavirus vpliv na delitveno ekonomijo, na skupno uporabo. Na začetku se je občutno znižalo, čeprav, ko smo tako implementirali osnove stvari, ko so dezinfekcija vozil, skrb za stranke, v avtomobile smo namestili dezinfekcijska sredstva, se je vse skušaj popravilo. Na drugi strani pa je pandemija velik pospeševalnik. Ljudje so se navadili uporabljati tehnologijo v treh tednih, kar bi v normalnih razmerah trajalo tri leta. Vsi se znamo priklopiti v spletni klepet in se pogovarjati s komerkoli na svetu, naročiti stvari ali hrano na internetu. Po drugi strani smo bolj odprti do možnosti, kar zadeva mobilnost nasploh. Premikanje od točke A do točke B se lahko organizira drugače kot prej. Kljub temu, da je bilo izredno zahtevno leto pandemijo dojemamo kot izjemen pospeševalec za novo mobilnost in našo novo blagovno znamko Kinto. Zato smo se odločili, da april leta 2021 ustanovimo lastno podjetje Kinto Europe, katerega predsednik bom sam. Začeli se bomo ukvarjati z mobilnostjo ne samo s projektom, pač pa kot s poslom za Toyoto v Evropi.
Covid-19 je povzročil velike spremembe v mobilnosti ljudi. Prodaja koles je potolkla vse možne rekorde, javni promet je bil ustavljen, taksisti so imeli dela čez glavo, letalski promet se je ustavil. Avto je postal nuja in ne luksuz. Kaj ste se pri Toyoti naučili iz tega pri znamki Kinto? Boste na podlagi dogodkov sprejemali nove odločitve?
Velika stvar, ki smo jo opazili, je pomen mikromobilnosti – torej mobilnosti, ki ni osnovana na vozilu, ampak z manjšimi prevoznimi sredstvi – od koles, skuterjev, drugih prevoznih sredstev. Tukaj vidimo še številne neodkrite možnosti. Zaradi tega smo avtomobilski proizvajalci, za nas je bil A razred z aygom najmanjši avto, pred časom smo naredili tudi mikro avto IQ, limit. Zdaj razmišljamo, da je za nas pomembna tudi mikromobilnost. Mikromobilnost ne bo pomembna samo pri prevozu oseb, ampak tudi pri prevažanju paketov znotraj ozkega mestnega jedra z električnimi dostavnimi kolesi. Gledamo v ta razred in razmišljamo, kakšna bi bila lahko naša vlogo v njem. Hkrati že imamo ideje za osebno mobilnost. Za Olimpijske igre v Tokiu bomo predstavili celoten nabor proizvodov za osebnostno mobilnost. Po pandemiji o tem razmišljamo še bolj na široko.
Omenili ste znamko Kinto Europe in njeno dejavnost. Vendar pa je Evropa zelo raznolika, tako po bogastvu posameznih držav, mobilni infrastrukturi. Če pogledamo Slovenijo, kjer je javni promet slab, sploh medkrajevni, je avto pravzaprav nuja, da prideš v službo, po nakupih. Boste pri Kinto Europe mislili tudi na prebivalce manjših mest, v Sloveniji na primer?
Seveda mislimo tudi na države kot je Slovenija. Če ne drugega je jamstvo, da sam prihajam iz Slovenije. Kinto ni samo ena storitev, ki je osredotočena na glavna velika mesta. Se pravi, da bi predstavili eno veliko storitev in jo ponudili v desetih največjih evropskih prestolnicah. Mi hkrati uvajamo pet različnih storitev. Ne ciljamo le na uporabo znotraj mest, ampak tudi v primestjih. En del, ki ga poudarjamo, zato smo sponzor paraolimpijskega komiteja, je mobilnost ljudi z oteženim gibanjem, bodisi starejših ljudi, bodisi invalidov. Imamo zelo širok spekter gledanja. Zelo podobni servisi, kot je prodaja avtomobilov, so dolgoročni najem avtomobila, kjer najemate avto za tri do štiri leta in plačujete mesečni obrok, v katerega je všteto prav vse, razen goriva. Ponujamo plačevanje mesečne naročnine in uporabo našega avtomobila, jih ga po dveh ali treh mesecih vrnete in vzamete drug avto. Poleti ali pozimi, ko potujete, vzamete večji avto, v vmesnem času, ko ste doma, uporabljate manjši avto. Ta dva servisa sta zelo usmerjena na uporabnike, ki še vedno potrebujejo avto. Potem imamo storitev Kinto join, kjer podjetja – večji kolektivi kot so tovarne, ena naših strank je londonsko letališče Gatwick, kjer imajo večje število ljudi, ki mora priti na eno lokacijo in zaposleni preko naše aplikacije organizirajo car pooling, ki se je v pandemiji izkazal za enega najbolj varnih prevoznih sredstev, saj potniki ostanejo znotraj mehurčka treh, štirih, ki si delijo delovno mesto, tudi avto, da se pripeljejo do službe. V Italiji smo predstavili Kinto Go, ki je zdaj na voljo po celotni Italiji. Tudi Slovenci si lahko to aplikacijo naložijo na telefon in potujejo znotraj Italije z našo aplikacijo. To pomeni, da lahko kupite karto iz Trsta do Rima in uporabljate štiri do pet različnih prevoznih sredstev. To vse skupaj je združeno v eno karto.
Bo to v prihodnosti kartica za vso Evropo?
Zamisel je, da zgradimo Kinto kot globalno znamko. Moja naloga je narediti evropsko platformo, na kateri boste z eno aplikacijo uporabljali sistem v Sloveniji, Parizu, Londonu ali kjerkoli drugje. Da poenostavim, cilj je, da bi imeli eno globalno aplikacijo, v kateri bo vključenih več različnih storitev. Hkrati z evropskim Kintom smo ustanovili globalni Kinto, japonski Kinto, kanadski Kinto, severnoameriški Kinto, južnoafriški Kinfo, azijski Kinto. S Kintom nastopamo globalno, ne samo v Evropi.
Če se vrneva v Slovenijo in v manjše kraje. Boste stik s potrošniki vzdrževali preko vaših trgovcev, Toyotinih in Lexusovih salonov?
Tako je. Toyota rada najde svojo pot do rešitve. Mi ne podpiramo nobenega mobilnostnega podjetja kot konkurenca, ampak iščemo svoje poti. Mi imamo distributerska podjetja v vseh evropskih državah. Imamo svojo banko, finančne storitve v več kot 20 evropskih državah, ravno tako imamo v več kot 20 evropskih državah svojo zavarovalnico. Vendar pa hkrati menimo, da bodo naši trgovci igrali zelo pomembno vlogo pri mobilnosti v prihodnosti. Ko gre ekonomija iz lastništva v uporabo bomo seveda prodali manj avtomobilov, na drugi strani pa število prevoženih kilometrov ne bo manjše. Naši trgovci bodo imeli pomembno vlogo. Mi pravimo, da se bodo morali preobraziti v ponudnike mobilnostnih storitev. Igrali bodo lahko različne vloge. Lahko bodo zgolj servisirali in vzdrževali vozila, ki se bodo vozila. Lahko bodo ponudili svoja vozila na delitveni platformi, ali pa bodo upravnik celotne storitve in ponujali car-sharing v novonastali soseski, v kateri bo prostor za sharing avtomobile in jih bo oskrboval naš trgovec. V naslednjih petih letih želimo našim trgovcem ponuditi ne le zamisli, kaj lahko storijo danes, ampak, da bodo uspeli ponuditi avto na minuto, na dan, na teden, mesec …
Kinto je nova znamka za zagotavljanje mobilnostnih storitev, ki z ustanovitvijo družbe KINTO Europe prehaja iz projektne v poslovno fazo. Gre za skupni projekt Toyota Motor Europe (TME) in Toyota Financial Services (TFS). Podjetje KINTO Europe, ki bo imelo sedež v Kölnu v Nemčiji, bo s svojimi poslovnimi aktivnostmi začelo aprila 2021. Direktor Kinto Europe bo Slovenec Tom Fux, s katerim smo naredili intervju. Iz Toyote Slovenija so sporočili, da bodo vse storitve Kinto do leta 2025 implementirali tudi v Sloveniji. Nekatere že izvajajo (poslovni najem z vključenimi stroški uporabe vozil in B2B car sharing »Drive me«), druge so v razvojni fazi.
Bomo sklepali neke vrste naročniška razmerja kot pri mobilni tehnologiji?
Tako je. To bo možnost. Lahko boste sklenili naročniško razmerje za določen avto ali na svoj mobilnostni paket, ki bo vključeval vožnjo s taksijem, javnim prevozom, najemom vozila za določeno število minut v paketu.
Različne raziskave so pokazale, da se ljudje ne zavedajo, koliko stane lastništvo avtomobil, saj to poleg vseh sprotnih stroškov zajema tudi nepredvidena popravila in izgubo vrednosti. Ali bo prihodnost, ko ne bomo lastniki vozil, ampak bomo sklepali pakete, pocenila našo mobilnost? Ste naredili kakšne izračune?
Vsekakor bi se morala v prihodnje mobilnost poceniti na prevoženi kilometer. Neka starejša oseba, ki danes obtiči na svojem domu, ker nima vozniškega izpita in ima oteženo gibanje in ne živi v bližini avtobusne postaje, taka oseba bo verjetno bolj mobilna, bolj enostavno bo obiskala svoje prijatelje. Število kilometrov bo večje, vendar pa bo cena na prevožen kilometer nižja. Če bi uporabljali avto in ga uporabljali enako kot danes, bo cena občutno manjša.
Vrnil bi se še na primer Italije. Dejali ste, da se storitev imenuje Kinto Go. Kaj vse je je vključeno v to aplikacijo in kaj bi se lahko iz teh izkušenj preneslo na Slovenijo?
Gre za načrtovanje potovanj, plačilo za ta potovanja, parkiranje na vseh površinah, možen je nakup vstopnic za različne dogodke, kot so koncerti. Če ne uporabljate svojega lastnega vozila, s pomočjo aplikacije izberete, do kam bi radi prišli, torej točko A in točko B, aplikacija vam bo ponudila več različnih možnosti, potovanje glede na ceno, čas … , izberete, plačate in dobite digitalno karto. Naš cilj je združiti različne oblike prevoznih sredstev v eno samo storitev. Potem lahko uporabite taksi do prve železniške postaje, se z isto karto usedete na vlak in pa sharing kolo za souporabo, da se zapeljete do centra mest. To je možno že danes.
Menite, da bo Kinto popolni zagon, oziroma vrhunec doživel, ko bodo avtomobili samovozeči?
Gre za tek na dolge proge, maraton. Preteči bo moralo nekaj časa, da se bodo ljudje pripravljeni odpovedati lastništvu svojega prevoznega sredstva. Za novo mobilnost pričakujemo, da bo pravi zagon dobila ko bomo imeli samovozeča avtonomna vozila. Takrat bo enostavno digitalno naročiti prevoz od točke A do točke B, ki bo zanesljiv, varen, hiter in poceni, in bo dal dovolj zasebnost uporabniku, da bo pripravljen tak prevoz uporabljati. Resen zagon mobilnosti bo z avtonomnimi vozili.
Tom Fux je podpredsednik Toyota Motor Europe in novi evropski šef znamke globalne Toyotine znamke Kinto, ki se bo posvečala različnim oblikam mobilnosti. Slovenec, ki se je podjetju Toyota Adria v Sloveniji pridružil leta 1998 in bil na številnih vodstvenih položajih od prodaje in trženja do generalnega direktorja Toyote Adria, se je leta 2008 pridružil Toyota Motor Europe kot generalni direktor za načrtovanje prodaje. Leta 2010 je napredoval v direktorja za oblikovanje cen in načrtovanje prodaje, leta 2013 pa je zasedel položaj direktorja prodaje. Tom se je leta 2014 preselil v Nemčijo, kjer je zasedel mesto predsednika Toyote v Nemčiji, ki ga je opravljal štiri leta. Leta 2018 je ustanovil Toyota Fleet Mobility kot skupno podjetje med Toyota Financial Services Corporation iz Japonske in Toyota Motor Europe iz Belgije. Leta 2020 je sočasno prevzel dodatno nalogo VP Mobility TME na položaj izvršnega direktorja Toyota Fleet Mobility Europe. Danes je odgovoren je za razvoj storitev zakupa in mobilnostimi storitvami v Evropi.
Kdaj osebno pričakujete, da bo to postala resničnost? Avto brez volan na cesti in bomo sami le potniki?
Avtomobili brez volan so že danes prisotni, vendar v testni fazi. Nekje na nekih standardnih poteh se bodo pojavili hitro. Na primer samovozeča vozila na avtocesti, kjer je okolje nadzorovano. V mestnih jedrih pa bo to trajalo še nekaj časa. Ko sem se nazadnje pogovarjal z našimi inženirji, so mi dejali, da v nekem ameriškem mestu, kjer so ulice postavljeno pravokotno in so široke in je promet nadzorovan, lahko to rešijo zelo hitro. V Indiji v New Delhiju, v gneči, kjer se na treh voznih pasovih postavi šest vozil, pa je težko pričakovati, da bomo kdaj koli imeli samovozeča vozila. Da bi pa sami kupili samovozeči avto, ki vas bo popeljal povsod, pa še ne bomo videli v tem desetletju.
Zakaj Toyota, ko govorimo o samovozečih vozilih, nagovarja z zelo futuristično oblikovanimi avtomobili? Vse skupaj je videti kot neka zelo oddaljena prihodnost.
Vedno je strategija prikazati novo tehnologijo s čim bolj futurističnim dizajnom. Toyotin namen ni, da bi vse skupaj prikazali kot neko oddaljeno prihodnost. Te tehnologije so dejansko že vse na dosegu rok. Gre za to, kdaj jih predstaviti in v kakšne okolju. Strategija Toyote je, da smo realisti. Neradi obljubljamo stvari za katere vemo, da jih ne bomo mogli izpolniti.
Pri Toyoti ste že večkrat poudarili, da se želite od proizvajalca in prodajalca vozil premakniti na področje ponujanja mobilnostnih storitev. Na Japonskem boste postavili celo pametno mesti, v katerem bodo ljudje živeli. Boste v tem mestu predstavljali nove proizvode? Kaj je namen?
Ugotovili smo, da, če želimo zagotoviti popolno mobilnost in sožitje bivanja med novo tehnologijo in življenjskim okoljem, da tradicionalna mesta niso najbolj primerna, saj vedno naletimo na določene omejitve. Zato se je Toyota odločila, da postavi živeči laboratorij, v katerem bomo poskušali z živečimi ljudmi testirati in ponuditi pravo mobilnost, v kateri bo dovolj prostora za transport in hkrati dovolj zelenih površin. Danes, ko vsi kupujemo preko spleta, morajo dostavljavci na domove dostaviti nešteto pošiljk. Želimo, da se vse to dogaja pod nivojem zemlje. To bo način prikaza, kako bodo videti prihodnja mesta in kako lahko vključimo vse nove tehnologije, saj mora biti vse skušaj ekološko neoporečno, tako pri gradnji, kot uporabi energije, ki bo osnovana na vodiku.
Ko tolikokrat omenjamo pandemijo, me zanima, ali bodo del Kinta tudi roboti? Danes je težava veliko število okuženih medicinskih sester v bolnišnicah. Bi jih lahko nadomestili Toyotini roboti? Vem, da veliko sodelujete tudi z rehabilitacijskim centrom Soča v Ljubljani.
To ne bo sodilo pod blagovno znamko Kinto, pač pa pod Toyotino blagovno znamko. Mi že razvijamo določene robote, del robotike je namenjen gibanju. Kot ste sami dejali sodelujejo s centrom Soča v Sloveniji. Del robotike pa je namenjen oskrbovanju starejših ljudi, ljudi z oteženo mobilnostjo, invalidov. Za to skrbi Toyotin raziskovalni inštitut v Silicijevi dolini, ki razvija robotiko in robote za mobilnost.
Za konec, kako bomo leta 2030 občutili Kinto znamko v Sloveniji?
Leta 2030 nameravamo biti prisotni po celotni Evropi. Želimo si, da bi vse stranke in ne samo stranke Toyote in Lexusa, da bi ljudje imeli aplikacijo Kinto na svojem telefonu. Ko bodo pomislili, da potrebujejo prevoz od točke A do točke B, bi odprli aplikacijo in naročili prevoz. Dejansko bi lahko izbirali le še med ceno, časom in okoljskim vplivom – se pravi kakšen prevoz izbrati. Tudi v Sloveniji želimo zgraditi našo novo mobilnost skupaj z našimi trgovci, ki so v vseh večjih krajih v Evropi.
Tudi že s samovozečimi avtomobili?
Verjetno v nekaterih aplikacijah že, ne pa povsod. Leta 2030 bomo že imeli samovozeča vozila.
a ti tudi piješ lastni urin???
Ni ga čez SVOJ avto!
Težava samovozeči avtov je, da se lahko vdlsak avto totalno nadzoruje, pogovore, lokacije, itd.. ko pride do kritičnih trenutkov odločanja, bo en backend inženir lahko nadzoroval avto. Kakor mu bo pasalo. Npr,policija