To so pokazali rezultati raziskave REUS 2019, ki so jih naredili pri Informa Echo in kažejo, da je avtomobil primarno prevozno sredstvo v mestu bivanja (za razdalje do 5 kilometrov).
Rezultati so povezani tudi z načinom poseljenosti Slovenije in potreb po mobilnosti. Kljub temu so pri Informa Echo prepričani, da bo doseganje državnih ciljev in ciljev EU, kot sta prehod na nizkoogljično družbo in povečanje energetske učinkovitosti za 35 % do leta 2030, korenito spremenilo tudi izbiro načina mobilnosti.
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS GOS 2019 in predhodna merjenja v obdobju 2010 – 2017 razkrivajo, kako Slovenci izbiramo način prevoza.
Brez avtomobila v večini primerov še ne gre
Za večino gospodinjstev je osebni avtomobil najpogostejša izbira prevoza ne glede na cilj poti in razdaljo do cilja. Rezultati merjenja v obdobju 2010-2017 po mnenju razsikovalcev kažejo pozitiven trend pri izbiri okolju prijaznih oblik mobilnosti (javni potniški prevoz, kolo, hoja) kot dodatnega prevoznega sredstva ob avtomobilu za pot v kraju bivanja, za pot na delo zunaj kraja bivanja in za pot na izlete.
Slovenci za razdalje do 5 kilometrov, za nakupe in opravke, najpogosteje uporabljamo avtomobil (67 %), enako velja za pot v vrtec (62 %). Sledijo pot na delo (55 %), pot v šolo (51 %) in na fakulteto (42 %). Povečal se je delež gospodinjstev, ki poleg vožnje z avtomobilom še pešačijo, kolesarijo in za prevoz na delo dodatno uporabljajo javni potniški prevoz. Raziskovalci opažjko negativen trend v povečanju deleža gospodinjstev, ki uporabljajo avtomobil za pot po opravkih in nakupih, za 7 odstotnih točk.
Kolo pridobiva na veljavi, predvsem poleti
Za pot zunaj kraja bivanja (za razdalje od 5 km do 150 km) v zadnjih letih prav beležijo pozitiven trend pri izbiri dodatnega načina mobilnosti poleg avtomobila, vendar javni potniški prevoz ali kolo uporablja le majhen delež gospodinjstev. Za razdaljo nad 150 kilometrov je za večino gospodinjstev (84 %) avtomobil primarno prevozno sredstvo. Sledijo letalo (7 %), primestni avtobus (2 %) in vlak (2 %). V obdobju 2010-2017 se je občutno povečal delež gospodinjstev, ki za pot na počitnice uporabljajo letalo ali ladjo.
Izbira primarnega prevoznega sredstva ni odvisna od letnega časa. Pri izbiri okolju prijaznejših oblik mobilnosti je kolo poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 %) anketiranih, pozimi pa samo za 7 % anketiranih. Tudi pešačenje je pogostejše poleti kot pozimi, vendar so odstopanja manjša kot pri kolesarjenju. Odstotek uporabnikov javnega potniškega prevoza je enak tako poleti kot pozimi.
Čas potovanje je ključnega pomena
Ključni razlog pri izbiri prevoza je za večino porabljen čas (69 %). Sledijo cena prevoza (40 %), udobje (36 %) in navade (22 %). Vpliv na okolje je pomemben dejavnik pri izbiri prevoza samo za 6 % anketirancev.
Pri uporabi javnega potniškega prevoza in pri zamenjavi lastništva avtomobila z uporabo različnih storitev mobilnosti so odločilni dejavniki dobre povezave, vozni redi in porabljen čas.
V letu 2019 so gospodinjstva kot pozitivno spremembo v javnem potniškem prometu najpogosteje navedla, da se avtobusi bolj držijo voznih redov (43 %).
Pri uporabi javnega potniškega prevoza kot primarnega prevoznega sredstva v preteklem desetletju ni bistvenih sprememb, saj javni potniški prevoz redno uporablja samo majhen delež gospodinjstev; najpogosteje za pot v šolo ali na fakulteto v kraju bivanja. Najverjetnejša alternativna oblika mobilnosti v prihodnosti je hoja, vendar se je odstotek gospodinjstev, ki so izbrali to možnost, značilno zmanjšal. Pripravljenost za uporabo kolesa in javnega potniškega prevoza ostaja enaka.
Ja... pa še "napaka" v naslovu: pisati bi moralo "ne moreMo" ne pa "ne morejo". Sem prepričan, da je avtor tegale članka enak in tudi on ne gre 5km daleč peš...
No, tu je vmes več zadev: v večini slovenskih krajev je javni prevoz katastrofa. Potem je tu dejstvo, da ima vsak avto. In če ga imaš je najslabše, če stoji v garaži neizkoriščen, saj je to potem hudo slaba naložba.