Prostor, ki služi kot pisarna Georga Gedla in obenem oblikovalski biro z veliko risalno mizo, je hkrati tudi muzej, saj so poleg različnih risb in spominov po vitrinah, policah in omarah razstavljeni brezštevilni modelčki avtomobilov. So najrazličnejših mer in izdelovalcev, iz vseh celin sveta. Med njimi je ogromno takšnih, ki smo jih in jih lahko še danes za nekaj dinarjev, tolarjev oziroma evrov najdemo v vsaki malce kakovostnejši trgovini z igračami, spet drugi so prave raritete, saj sploh niso bili v prosti prodaji in jih je prejel kot darilo. Vsi ti modelčki predstavljajo najbolj znamenite avtomobile, kar jih je kdaj izdelala človeška roka. Pa tudi številne druge, od katerih bi mnogi šli že zdavnaj v pozabo, če se ne bi ohranili prav prek svojih malih kopij.
Koliko modelčkov imate v svoji zbirki?
Natančne številke pravzaprav ne vem, gotovo pa jih je čez tisoč. Del zbirke namreč nimam razstavljene in je spravljena.
Od kje takšna strast po zbiranju modelov avtomobilov?
To imam v sebi že od otroštva, ko sem z navdušenjem spremljal avtomobile in vlake, kasneje pa jih začel risati. Lahko bi rekel, da mi modelčki izpolnjujejo skrito željo, saj si lahko na ta način privoščim imeti lepe oziroma posebne avtomobile, ki jih v realni obliki ne bi mogel nikoli imeti. Pravzaprav sam vozim povsem vsakdanji avto, medtem ko imam v modelčkih pred seboj celotno zgodovino avtomobilskega oblikovanja in razvoja.
Pri modelih je vedno tako, da se jih je imelo za igrače, pa čeprav to ni nujno in so danes tudi stvar zbirateljstva. Je pa zanimivo, kako nekdo pride do tega, da jih prične zbirati. Seveda so na avte mahnjeni predvsem fantje.
Se spomnite vašega prvega?
Seveda, imam ga tukaj v vitrini, to je bil model Ferrarija 250 Le Mans, kupil sem ga leta 1967 v Münchnu, ko sem šel prvič v tujino, takrat še kot gradbenik. Še danes, ko semv Münchnu, grem vedno pogledati tisto trgovino na Mariaplatz. S tem sem se nato "zastrupil," čeprav v tistih časih, ko sem živel še v Kikindi, za kaj takšnega ni bilo možnosti. Ko pa sem šel delati v Nemčijo, sem začel modelčke intenzivno kupovati. Iz tistih časov je velik del moje zbirke. Prav tako sem začel pisati različnim podjetjem, ki so mi pošiljala modelčke. Spomnim se, ko sem šel leta 1971 prvič na avtosalon v Ženevo in sem v neki mali trafiki dobil rabljena lincolna continentala in thunderbirda za drobiž. BIla sta praktično nerabljena, pa sem jih dobil za nekaj frankov.
Opisati Georga Gedla v enem stavku je zaradi njegovega širokega področja ustvarjanja in globokih sledi praktično nemogoče. Rojen je bil leta 1945 v Kikindi, na skrajnem severovzhodu Vojvodine, odraščal je v težkem času po koncu 2. svetovne vojne. Šolal se je za gradbenika in bi moral graditi stavbe, a so njegove objavljene risbe avtomobilov konec 60-ih let opazili pri Audiju in ga v takratnih svinčenih časih povabili, naj se pridruži njihovim oblikovalcem v Nemčiji. Nadaljeval je pri BMW, nato pa se je čez slabo desetletje na povabilo takratnega vodstva IMV vrnil v skupno domovino, v Novo mesto. "Še zdaleč ne zaradi denarja, temveč zaradi izziva!" V takrat še enotnem IMV je z znanjem in izkušnjami postavil na noge sodoben oblikovalski oddelek z modernimi pristopi ustvarjanja novih izdelkov. Kdo ne pozna Adriine legendarne okrogle počitniške prikolice z modro črto?
Kasneje je kot samostojni ustvarjalec sodeloval s številnimi podjetji v Sloveniji in širše, od sredine 90-ih, ko je šlo Adrii zelo za nohte, pa dejavno pomagal pri oblikovni posodobitvi njene palete in prehodu k izdelavi danes tako cenjenih avtodomov. Ustvarjalnega duha mu nikoli ni zmanjkalo, poleg kreativnosti se mu zdi enako pomembna za uspeh vztrajnost.
Vedno se je rad posvečal mladim oblikovalcem in med drugim odkril velik talent Roberta Lešnika, danes svetovno uveljavljenega oblikovalca avtomobilov. Gedlova velika strast ostaja risanje starih avtomobilov, imel je že več razstav. Z družino živi na Dolenjskem, poleg vseh ostalih projektov vodi še uspešno podjetje za oblikovanje in izdelavo dekorativnih tiskanih nalepk za prevozna sredstva. Od mladih nog pa je dejavno gojil še enega konjička - zbiranje avtomobilskih modelov.
Kdaj pa se je izdelava avtomobilskih modelov sploh začela in je postala tako zanimiva?
Vse skupaj sega že več kot sto let nazaj, takrat so jih izdelovali še povsem ročno. Večji preskok je sledil nekje v 30-ih letih 20. stoletja, ko se je v Evropi in ZDA pojavilo več tovarn za izdelavo modelčkov. To so bile igrače za otroke, izdelane iz pločevine. Takšni modeli so danes med zbiratelji izredno dragi. Pravi razmah industrije modelčkov pa se je zgodil po 2. svetovni vojni, ko so se kot material pojavili nove zlitine in načini izdelave. Iz tega časa so tako imenovani die-cast modeli, izdelani iz zlitine cinka in svinca. Tudi ti veljajo za velike dragocenosti. Kasneje so za sestavne dele pričeli uporabljati tudi plastiko in druge materiale. Proizvajalci so se vse bolj posvečali drobnim detajlom, poslikavam, izdajanju različnih serij istega osnovnega modela, ki so bili vse bolj namenjeni zbirateljstvu. V zadnjem času so močno v porastu modeli iz epoksi smol, imenovani resin. Ves ta čas so se spreminjala oziroma dodajala tudi merila.
Kako je pravzaprav z merili, v trgovinah imamo avtomobilčke najrazličnejše velikosti …?
Marsikdaj proizvajalci niti ne uporabljajo standardiziranih meril. Velja pa pravilo, da so tisti pravi zbirataljski modeli narejeni v merilu 1:43. Zakaj? Takšni modeli so ravno prav veliki, da ne zasedejo veliko prostora na polici, po drugi strani pa so lahko že zelo detajlno izdelani. Kasneje sta se uveljavili še merili 1:24 in 1:18. V zadnjem času pa je na trgu tudi precej zelo velikih modelov v razmerju 1:8.
Ali je model, ki si zasluži mesto v vaši vitrini, nujno drag?
Sploh ne. Sam imam veliko modelčkov, ki sem jih kupil v povsem običajnih trgovinah z igračami, saj so tudi zgolj po nekaj evrov vredni modeli velikokrat zelo dobri v posnemanju zunanjih in tudi notranjih detajlov. Na ceno izdelave sicer zelo vpliva to, koliko sestavnih delov ima nek model. Lahko je sestavljen tudi iz 20 ali 30 delov, pri tem pa se mu določeni deli gibljejo, vrata odpirajo … V tem primeru mora biti detajlno izdelana tudi notranjost z volanom in armaturno ploščo. Posebno poglavje glede detajlov so kabrioleti. Vse to, še posebej pa celotno finančno sliko izdelave in distribucije, mora imeti pred seboj proizvajalec, preden se loti nekega modela.
Ampak kako ste prišli do takšne zbirke?
Na različne načine. Veliko sem jih kupil na različnih borzah, tudi takšne, ki so bili vidno obrabljeni. Ampak nočem jih obnoviti, ker mi je všeč, da se vidi, da se je otrok z njim igral. Ogromno pa sem jih dobil prek svojega udejstvovanja in povezav s proizvajalci modelov, kot darila, obiskoval sem različne sejme. Kot novinar sem za različne publikacije, recimo Avtomagazin dobesedno testiral modelčke in opisoval njihovo zgodovino. Po tej poti so mi proizvajalci pošiljali ogromno vzorcev, zaradi česar sem imel včasih tudi težave s carino. V okviru Avtomagazina smo osnovali poseben mini klub, ki je združeval kakih 100 članov, znotraj katerega smo se srečevali in kazali svoje zbirke. Veliko sem jih dobil od proizvajalcev avtomobilov, Robert Lešnik mi je tako obljubil, da mi bo poslal vse modele, ki jih je on oblikoval, odkar je oblikovalec pri Mercedesu. Sem pa skoncentriran bolj na odltimerje.
"Tukaj je Jim Clark, znameniti dirkač formule 1. Tega sem kupil v 7o letih. Ta je zelo vreden danes."
"Tale je moj prvi, ferrari."
"To je kolekcija Zastav."
"To je Presleyjeva serija cadillaca."
"Tega so mi poslali iz Volkswagna. Ko sem ga dobil, sem bil še v srednji šoli. Sem kar ponorel od veselja."
"Tega sem dobil za darilo, ni možnosti, da bi ga dobil v kaki trgovini."
Verjetno nek proizvajalec ne more kar pričeti izdelovati modelčka avtomobilske blagovne znamke, ali pač?
Ne, seveda ne, za to nujno potrebuje licenco, ki velja 20 let od trenutka, ko se je avto pojavil na trgu. Običajno sta dva načina. Prvi je industrijsko naročilo, torej ko izdelovalec avtov pride do proizvajalca modelčkov in se dogovorita, da bo slednji za prvega izdeloval modelčke. Drug način pa je, da izdelovalec modelčkov na svojo pest in s svojimi sredstvi prične z izdelavo nekega modela, ki morda primanjkuje na trgu. Potem pa iz tega modela naredi še različne serije, recimo potiski v rally barvah ali v obliki interventnih služb. Ampak vložek ni majhen, za en sam model sega v višino 50 ali 60 tisoč evrov. Kršitev licenc pa se tudi ne izplača, kazni so lahko ogromne.
Pa so današnji otroci še pripravljeni na zbirateljstvo?
To je prav poseben problem, ki ga je povzročila digitalna doba, ki prek različnih ekranov ubija otrokovo željo po razmišljanju in trudu. Začeti je priporočljivo zgodaj, otroku kupiti oziroma podariti kakšen poceni modelček in ga prek tega navdušiti, da si zaželi še novih. Potem počasi stopnjevati, prestopiti stopnico višje pri kakovosti in ceni. Ena največjih napak staršev je, da že na začetku kupijo otroku po 50 evrov in še več vreden model. Danes je tudi veliko lažje priti do modelov zaradi spletnih trgovin, ki marsikdaj nudijo velike popuste. Po drugi strani pa je kitajska masovna proizvodnja in bankrot številnih evropskih znamk pripeljal do preplavljanja trga z nekakovostnimi izdelki. Pozitiven vpliv imajo lahko kakovostni modelčki, ki jih je potrebno še sestaviti in pobarvati, tudi ta trg je v Sloveniji zelo razvit.
Kako se danes lotiti zbiranja modelčkov?
Zbirateljstvo je lahko zelo drago, pa čeprav je mogoče zelo kvalitetne modele dobiti za manj kot 20 evrov. Največja napaka staršev je, da otroku kupijo nek drag model za 50 evrov. Začeti je treba pri poceni modelih, koto so kakšni znamk Burago ali Majorete, ki stanejo po nekaj evrov. To so lahko tudi modeli izven klasičnih meril, ampak na ta način se lahko prične graditi zbirko. V to spadajo tudi Hotwheels serije. O niso nujno zbirateljski modeli, a na ta način nek mali fant prične vstopati v zbirateljstvo, v izpopolnjevanje neke serije.Moj osnovni recept bi bil, da ni dobro iti preveč v širino - boljša je specializacija. Recimo, da zbiraš modele enega proizvajlca, ki ti je najbolj všeč. Če je teh modelov še vedno veliko, pa dodatna omejitev, da zbiraš le takšne modele, ki jih je znamka v originalu izdelovala v določenem obdobju.
andrej.leban@zurnal24.si
Lepo, zelo pohvalno...tudi vlakci nebi bili na odmet, drugace pa kapo dol :)
Super zbirka, zelo pohvalno, v Sloveniji nas je veliko zbirateljev, veliko takšnih, ki ne upajo povedati, da zbirajo kaj... sam zbiram avtomobilčke v merilu 1:64 imam jih preko 1500... veliko je modelčkov, ki so mnogo starejši od mene in dosegajo… ...prikaži več cene preko 100€ in več, veliko hodim na zbirateljske sejme in srečanja v Zagreb in Dunaj, ker pri nas ni ta segment tako zastopan... Vsem lepe praznike in čim več lepih novih modelčkov :)