Prenova je bila po osmih letih na trgu in 1,5 milijona prodanih primerkov dobrodošla. Ne zaradi videza, tega jim ni bilo treba bistveno spreminjati, saj gre za edinstveno oblikovan in všečen avtomobil, pač pa zaradi novih tehnologij za varnost in udobje, ki si v zadnjih letih sledijo v hitrem tempu.
Testnega fiata 500 kljub majhnim meram (3,57 metra v dolžino), ni bilo težko opaziti. Ne zaradi "zategnjenih gubic" ampak zaradi posebnosti s področja personalizacije. Kar nekaj ljudi se je zapičilo v nalepke na strehi in stebričkih avtomobila. Dodatek res ni poceni (980 evrov), tako kot ni poceni fiat 500, če bi ga prodajali na centimetre, vsekakor pa zažge. Všeč mi je tudi, da je na vozilu več kromiranih dodatkov, ki poživijo dizajn, tudi na daleč ga prej opazimo. Hvalim tudi led dnevna svetila, čeprav bi si v led tehnologiji želel tudi glavna svetila, ki pa so bila le halogenska.
Zaslon ekrana na dotik je miniaturen
Italijani znotaj oblikovno niso veliko eksperimentirali, saj gre že tako za enega najbolj stilskih avtomobilov na trgu. To je lahko bistvena prednost pred konkurenčnimi avtomobili, ki se šele uveljavljajo (opel adam, DS3). Hvalim vgrajene materiale, ki so na otip prijetnejši, je pa zaslon na dotik za leto 2016 zelo miniaturen. To gre pripisati temu, da gre zgolj za prenovo. Informacije na zaslonu so zelo stinjene, so pa zato stikala okoli njega razporejena logično. Tudi ekran je postavljen primerno visoko, ne predaleč stran od ceste. Merilniki so klasika, niso najbolj pregledni, saj se na isti skali prikazujeta hitrost in vrtljaji. Head-up zaslon, kot ga poznajo miniji, bi bil dobrodošel tehnološki pripomoček.
Izboljšan volanski obroč mi je bil všeč - ni več raven, ampak je zdaj sredinski del bolj izbočen. Volan je na sploh zelo prijeten na otip, dovolj trd, hkrati pa v mestih izjemno mehak, ko vklopimo funkcijo city, ki pri hitrostih do 40 km/h omehča hod usnjenega volana. Je pa volan prilagodljiv le po višini. Nad 40 km/h spet otrdi, kar ponuja boljše občutke na avtocesti in med ovinki. Tudi položaj ročice ročnega petstopenjskega menjalnika je ergonomsko odličen, menjalnik je natančen, tudi zgolj s petimi stopnjami prenosa pa na avtocesti pri 130 km/h ne povzroča pretiranega trušča v potovalni kabini.
Sedeži pohvalno boljši kot v 500L
Sedeži so lepi, a manj funkcionalni. Neke pretirane opore telesu ne ponujajo, kar smo pri Fiatu žal že vajeni. Voznikov sedež je nastavljiv le po višini. Vseeno pa so sedeži boljši kot v modelu 500L. Potnika spredaj se bosta počutila udobno, zadaj je prostor zelo omejen. Vstavljanje majhnih otrok v otroške sedeže ne bo najbolj priljubljeno opravilo. Prtljažnik meri 185 litrov, ne ponuja nobenih presežkov, brez težav pa vanj pospravimo zložljiv voziček (marelo) in dva večja nahrbtnika. S podiranjem zadnje klopi dobimo 610 litrov prostora, a bi lahko pri Fiatu skonstruirali zlaganje v ravno dno ali pa vsaj vgradili sidrišča, kljukice in podobne uporabne „gadgete“ v prtljažni del. Tako se v ovinkih manjše stvari hitro kotalijo sem ter tja.
Presenečenje na avtocesti
Z medosno razdaljo 2,3 metra in dolžino 3,57 metra, ter 16-palčnimi platišči je vožnja trda. Na slabših cestah se občuti poskakovanje. Je pa zato fiat 500 zdaj boljši med zavoji, je bolj stabilen avtomobil in prijetnejši za vožnjo po ozkih uličicah. Od 1,2-litrskega štirivaljnega bencinskega motorja z osmimi ventili in 51 kilovatov moči (70 KM), nisem pričakoval čudežev. V praksi gre za zelo prijeten motor, zelo elastičen, kar pomeni, da se vrti v visoke vrtljaje (do 6.500 v minuti), takrat je tudi glasen. Testirali smo ga na vseh možnih cestah, tudi v strm klanec. Tam se znajde najslabše, saj ne poka od moči, predvsem pa je potrebno med vzpenjanjem veliko delati z ročnim menjalnikom. Atmosferski motor je pričakovano zelo lenoben v nizkih vrtljajih, zato je tudi pospeševanje zelo počasno. Malo nas je zmotilo prestavno razmerje ročnega menjalnika, saj so prve tri prestave zelo dolge, četrta pa (pre)kratka, saj se pri hitrosti 80 km/h motor vrti na pri 2.700 vrtljajih, v peti prestavi pa pri 2.200 vrtljajih.
Presenetljivo dober pa je, ko "dobi zalet". Na avtocesti je pri 130 km/h zelo suveren, predvsem pa stabilen avtomobil. Pozna se vgradnja boljših materialov in dodatna izolacija potniške kabine, saj na avtocesti piš vetra ali hrup motorja ne moti več.
Raje bi turbo dvovaljni motor
Z 865 kilogrami teže bi morala biti poraba ugodna. Z eko vožnjo lahko porabo bencina brzdate okoli petih litrov, a je ralna poraba v mestni vožnji kljub sistemu start/stop liter in pol večja, v mešanem ciklu pa je bil poraba šest litrov bencina na 100 kilometrov poti.
Naša izbira bi bil 0,9-litrski twinair motor, ki je sicer dražji, a glede na izkušnje iz večjega fiata 500 L živahnejši motor, ki bi bolje pristal malemu fiatu 500. Ročni menjalnik bi obdržali, saj gre za vzoren izdelek.
Fiat 500 z osnovnim bencinskim motorjem stane 12.150 evrov, z dodatki (samodejna klima, parkirni senzorji … 590 evrov), kovinska barva 469 evrov, nalepke na karoseriji 990 evrov, aluminijasta platišča 190 evrov … se je cena testnega vozila ustavila pri 14.419 evrih.
Podatki o vozilu: (Fiat 500 1.2 8v lounge)
Motor: štirivaljni, atmosferski, bencinski
Prostornina: 1.242 cm3
Najvišja moč: 51 kW (70 KM) pri 5.500 vrtljajih na min.
Navor: 102 Nm pri 3.000 vrtljaji na min.
Poraba na testu: 6,0 litra/100 km (mešani cikel), izpust 110 g CO2/km
Zmogljivosti: 160 km/h, 12,9 sekund od 0 do 100 km/h
Mere (D x V x Š) (v mm): 3.571 x 1.488 x 1.627, medosna razdalja 2.300
Prtljažnik (v litrih): 185–610
Cena (v evrih): 12.150 (osnovni testni)/ 14.419 evrov (testni z dodatki)
Plusi: Videz, okretnost, preglednost, delovanje multimedije;
Minusi: Lenost v nizkih vrtljajih, obdelava prtljažnika, sedeži se ne zložijo v ravno dno, majhen zaslon;
