Med njimi vsaj za zdaj ni Hyundaija in ga verjetno še nekaj let ne bo, saj je z lansko jesenjo predstavil celo novo generacijo svojega malčka hyundaija i10, ki ga je celo nekoliko povzdignil. Če je bil namreč hyundai i10 nekaj generacij nazaj skrit v sivem povprečju svojega razreda ali celo niže, s prejšnjo generacijo pa že postal malček, ki se ga lastnik ne bi bal parkirati pred blokom v centru mesta, je s sedanjo generacijo gotovo postal avtomobil, ki se ga ne bi smele braniti niti modno najbolj zavestne dame.
Opazen je namreč že v osnovnih izvedbah, v takšni pastelni belo-rdeči barvni kombinaciji, kakršnega smo dobili na test, pa nikakor ne more uiti pogledom opazovalcev. A ne le barvna kombinacija, tudi z zelo dinamično obliko se odlično vključi v mestno okolje, k temu pa gotovo pripomorejo tudi lepotni dodatki, kakršne so denimo led dnevne luči v oblici marjetice in z vpadljivim rdečim robom.
Enako je tudi v notranjosti, kjer razgibana armaturna plošča očesu že v osnovi ne pusti, da bi se umirilo, kar je za dinamiko mestnega okolja povsem ustrezno, motno zlati elementi pa vtis že dodatno okrepijo in poskrbijo za imenitno počutje potnikov. A kljub razgibanosti je dobro poskrbljeno tudi za pozornost voznika na vožnjo, ki pomembne podatke dobiva s klasičnih merilnikov in preglednega zaslončka med njimi, za vse ostalo pa poskrbi precej velik in pregleden ter za dotik ustrezno občutljiv 8-palčni zaslon na vrhu armaturne plošče.
V koraku s časom
Tudi tisto, kar prikazuje, je povsem v koraku s časom in učinkovito, saj je nanj možno povezati pametne telefone obeh operacijskih sistemov , učinkovito pa delujejo tudi ostale komponente. Omenimo le brezžično polnjenje telefona, navigacijsko napravo z brezplačnim posodabljanjem in možnostjo spremljanja prometa v živo, pa tudi vzvratno kamero z širokim razgledom v območje za avtomobilom. Morda boste pomislili, da majhen avtomobil res ne potrebuje takšnega pripomočka, a dejstvo je, da so zadnji stebrički tudi mestnim malčkom vzeli precej preglednosti, predvsem, ko gre za dogajanje v mrtvih kotih. In tudi, ko gre za druge asistenčne sisteme, hyundai i10 ne razočara, saj je med drugim na voljo tudi sicer nekoliko grob sistem za ohranjanje vozila na voznem pasu. Tempomat denimo kljub temu ne premore radarja in je zgolj klasičen, a povsem zadostuje, saj se z i10 načeloma ne bomo prav veliko vozili po avtocestah.
Hyundai i10 je pač majhen mestni avto in zato se bodo v njem predvsem starejši potniki dobro počutili predvsem na kratkih poteh. A to ne pomeni, da vožnja ni udobna. Podvozje namreč za avtomobil te vrste zelo učinkovito blaži udarce s tal, povsem solidna pa je tudi vodljivost in odzivanje med vožnjo v ovinkih. Predvsem tisti vozniki, ki s svojo telesno višino segajo iz povprečja, bi lahko imeli nekaj težav s prilagoditvijo svojega delovnega prostora, sicer pa se na sprednjih sedežih in zadnji klopi povsem v redu sedi, k čemur gotovo pripomore tudi nekoliko daljša medosna razdalja od predhodnika in v kote potisnjena kolesa. Zaradi tega je prtljažnik sicer razmeroma majhen, a še vedno dovolj velik za nabirko tudi na malo večjem nakupovalnem izletu.
Motor da, menjalnik … pogojno
Podvozje je torej povsem kos zahtevam mestnega malčka, kakršen je hyundai i10, kaj pa motor? Testni avtomobil je poganjal z današnjimi časi nekoliko neusklajen 1,25-litrski atmosferski bencinski štirivaljnik s povsem solidno močjo 62 kilovatov, ki lahko s takšnim malčkom ne le dobro, ampak celo odlično opravi, kar je pokazal kratki primerjalni poskus z ročnim menjalnikom. A v testnem avtomobilu je bil danes že kar nekoliko arhaični, nekoč pa prav v majhnih avtomobilih pogost petstopenjski robotizirani menjalnik.
Pozabimo na nekaj neprijetnega cukanja, ki je za takšen menjalnik kar samoumevno, ne moremo pa zamolčati, da motorju vzame kar precej elana, saj je nastavljen bolj v prid varčevanja z gorivom kot pa vozni dinamiki. Rešitev je seveda v možnosti ročnega poseganja v dinamiko prestavljanja, a tudi ta ima trik: prikazovalnik prestav namesto trenutne vedno kaže tisto prestavo, v katero bi po njegovem mnenju morali prestaviti. In ta je lahko celo na strmem klancu, ko motor veselo vleče v drugi ali tretji, celo peta. Med dinamično vožnjo skozi ovinke, ko vas varčevanje z gorivom načeloma ne zanima, morate zato ves čas natanko vedeti, v kateri prestavi je menjalnik, saj vam prikazovalnik pri tem ni v nobeno pomoč.
A to je zares le malenkostna pripomba, morda celo pikolovstvo. Kljub svoji obotavljivosti je takšen hyundai i10 z robotiziranim menjalnikom prav primeren in udoben avtomobil za mestno okolje, kjer pridejo do izraza njegove druge kvalitete. In teh je precej. Med drugim je povsem solidna tudi njegova cena, saj ga lahko s vso bogato opremo, ki nas je razvajala v testnem avtomobilu, dobite za malce več kot 15 evrskih tisočakov, v osnovni izvedbi z litrskim 49,3-kilovatnim trivaljnikom pa za manj kot deset.
Podatki o vozilu (hyundai i10 1.25 DOHC AMT premium)
Motor: bencinski, štirivaljni, 1.197 ccm
Največja moč: 62 kW (84 KM) pri 6.000 vrtljajih
Največji navor: 118 Nm pri 4.200 vrtljajih
Zmogljivosti: 171 km/h, 15,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 3.670 x 1.680 x 1.480, medosna razdalja 2.425
Prtljažnik (v litrih): 252
Poraba: 4,8 litra/100 km (kombinirani cikel NEDC), izpusti CO2: 111 g/km
Cena v evrih: 15.140
Plusi: oprema, oblika, vozne lastnosti, motor, cena
Minusi: menjalnik, omejena nastavljivost voznikovega delovnega mesta
