Mazda kupce nagovarja s povsem unikatnim pristopom. To smo ugotovili že v prvem članku podaljšanega testa, v katerem smo ugotavljali, zakaj odšteti 30 tisočakov za drugi avto pri hiši in to z majhno baterijo, ki ne omogoča niti približno takega dosega kot bencinski ali dizelski ekvivalenti. In ugotovili smo, da se finančni in uporabniški izračun številnim še kako izide.
Mazda se je torej izdelave prvega električnega vozila lotila povsem nasprotno kot tekmeci, ki so v svoje električne avtomobile vgradili velike, težke in drage baterije za pogon električnih vozil. MX-30 je na račun racionalnega doziranja baterij precej cenejša, kot bi bila z večjimi baterijami, zaradi česar bi zaradi dodatne teže morali vgraditi še zmogljivejši električni motor. Ugotovili smo, da je na dolgi rok kljub višji nakupni ceni lahko tudi cenejša od bencinskih modelov.
Prejemnica oblikovalskega oskarja
Mazda z MX-30 pa ni na unikatna le zaradi samosvojega načina razmišljala o dosegu in baterijah, pač pa tudi tudi pri dizajnu in uporabi materialov. Gre za pravega posebneža, kar so prepoznali tudi žiranti pri Red Dot - t. i. oblikovalskih oskarjih. Leta 2020 je bila MX-30 skupaj s CX-30 nagrajena s prestižnim oblikovalskim priznanjem Red Dot.
Prepričal jih je nov pristop, ki prinaša izvirnost. Slednjemu pri Mazdi pravijo Kodo - gre za izrazit oblikovalski slog. Kljub temu, da je oblikovno preprost avtomobil, prinaša številne posebnosti, ki smo je jim posvetili v tokratnem članku.
Naj pojasnimo, kaj pomeni Kodo? Gre za oblikovalski jezik Mazde, ki navdih za obliko išče v tradicionalni japonski estetiki. Gre za obdelavo vsakega elementa po načelu 'manj je več'. Odraz tega so čiste površine, ki se v celoti skladajo, kar zagotavlja edinstven videz v razredu kompaktnih SUV vozil.
Skok na zadnjo klop
MX-30 ima v slogu križancev dvignjeno podvozje in velika kolesa. Zato se sedi višje in bolj pregledno, avto pa je zaradi nizke in ukrivljene strehe na zunaj videti zelo kompakten. Pa čeprav v dolžino meri skoraj identično kot CX-30, ki se zanaša na motorje z notranjim zgorevanjem. Posebnost je že vstopanje v vozilo, saj vozilo nima B stebrička. Vrata se odpirajo kot krila metulja. Prva naprej, zadnja nazaj. Če se želite usesti spredaj, se boste rahlo spustili, enostaven vstop na zadnjo klop pa omogoča sprostitev posebnega ročaja, ki je nameščen nizko v odprtini zadnjih vrat. Zanimivo, da so se pri Mazdi odločili za to rešitev, saj to pri izdelavi ni poceni.
Avto ima baterijo z zmogljivostjo 35,5 kWh bruto. Celice v akumulatorju so obdane z zaščitno strukturo za preprečitev poškodbe pri trku in so nameščene med osema, skoraj po celotni dolžini kabine. Zato na zadnjih sedežih ni motečega mostu za noge, ki moti potnike in ga poznamo pri večini vozil, izdelanih na platformi za vozila z motorjem na notranje zgorevanje. Ampak to niti ni toliko pomembno, saj se bodo v njem udobno počutili štirje potniki in ne pet potnikov. Pa čeprav zadaj lahko sedijo tudi trije. V tem pogledu je MX-30 najbližje BMW i3 ali hondi E.
Bolj kakovostni materiali kot v enkrat dražjih avtomobilih
Kjer MX-30 najbolj odstopa, tudi od precej dražjih in večjih konkurentov, je raven zaznavne kakovosti in vgrajenih materialov. Čeprav so pri Mazdi uporabili precej alternativnih materialov, že na pogled in tudi otip vse deluje zelo premijsko. Naš testni avtomobil je imel prijetno in estetsko všečno dvobarvno oblazinjenje, deloma usnjeno. Veliko materialov je iz reciklirane plastike, najbolj zanimivo pa je, da nismo opazili kompromisa glede zaznavne kakovosti. Zanimiva in zelo redka rešitev v avtomobilih se mi zdi naravna pluta, ki v MX-30 služi kot podloga za sredinsko konzolo avtomobila in podloga za ročaje vrat v kabini.
Proizvodnja delov iz plute je eden od ključnih poudarkov Mazdine zgodovine. Mazda je začela svojo pot kot proizvajalec izdelkov iz plute. Pluta pa je naraven, obnovljiv material in ga je mogoče pridobiti brez podiranja dreves. Veliko površin je mehkih, tudi stranski del mostu med sedežema je oblečen v prijetne usnjene blazinice, zato pritisk kolena ob konzolo pri bolj dinamični vožnji ni niti malo moteč.
Digitalno - analogna
Instrumenti MX-30 so digitalni, ampak precej preprosti. To pomeni dobro berljivi in elegantni. Kar bo všeč voznikom, ki ne prisegajo le na dotikanje zaslonov, so gumbi, na pritisk ali vrtljivi. Ergonomsko je vse tako kot mora biti, se pa MX-30 od preostale ponudbe Mazde precej razlikuje po obliki kabine, saj je veliko stvari povsem drugačnih, kot smo vajeni v Mazdinih vozilih. Na primer prestavna ročica samodejnega menjalnika, ki je elegantna in velika, na otip pa deluje pomirjujoče.
Avto ima tri zaslone, poleg digitalnih merilnikov in osrednjega zaslona na vrhu armaturne plošče ima pred ročico menjalnika v spodnjem delu še poseben zaslon za ogrevanje sedežev in delovanje prezračevalnega sistema. Za menjalnikom se najde tudi nekaj izbranih dobrih starih fizičnih gumbov (bližnjice do menijev ali upravljanje glasnosti avtoradia), ki prinašajo dodano vrednost pri uporabnosti. Slednjo izboljšujejo številna odlagalna mesta in površine po avtomobilu, skrita ali odprta.
Čeprav je v kabini veliko število elementov, je vseeno Mazdin pristop minimalističen, a ne na način, da da bi bila oslabljena funkcionalnost. Zelo impresiven je tudi sistem prostorskega zvoka Bose.
Pod črto
Oblikovano je unikaten električni križanec, posebnež v avtomobilskem svetu, oblikovne posebnosti pa nadgrajuje s prestižno in domiselno opremljeno kabino, ki deluje bolj kakovostno kot pri veliki večini dražjih znamk, tudi premijskih.