Ko enkrat sediš v volvu, približno veš kaj te čaka ob naslednji priložnosti. Njihovi kompaktni SUV-i danes predstavljajo že več kot polovico prodaje švedskega velikana, ki je sicer v kitajskih rokah. XC60 in XC90 sta me oba precej dolgočasno navdušila, tega pa nikakor ne morem trditi za XC40 – torej najmanjšega in najmlajšega v njihovi floti.
Skok Volva v ta segment je povsem razumljiv, če pogledamo prodajne številke, pa tudi dejstvo, da je njihova največja konkurenca močno prerazporedila moči v tem čedalje bolj raztegljivem razredu vozil. Volkswagnov T-roc je postal tiguan, tiguan je skočil v razred tuarega, tuareg v najvišji in največji razred suvov.
Tega nisem še nikoli zapisal. Ja, priporočam nakup.
XC40 cilja ravno na ta razred, torej razred tiguana, jaguarjevega E-pacea, roverjevega evoqua. Ne toliko po ceni, a po kakovosti in voznih lastnostih, bi sem lahko uvrstili tudi mazdo CX-5. Omenjena konkurenca je na trgu utrjena z resnično kakovostnimi vozili, nekateri med njimi tako doživljajo že korenite prenove. Če bi dobil nalogo, da jih razvrstim po vrstnem redu – torej od najboljšega do najslabšega – bi bil zdajle v resnih težavah. Vsak izmed njih ima nekaj svojega šarma, nekaj neprekosljive kakovosti na določenem področju, pa čeprav sem denimo evoqua testiral že pred dvema letoma in je spomin malce zbledel.
Po sami ceni je XC40 (lahko) že zelo blizu večjemu bratu XC60 in če imate 70 tisočakov, pa si želite novega suva, potem boste imeli sladke težave. Brez strahu, nobena izbira ne bo napačna.
Od 30 do 69
In če se vendarle osredotočimo na XC40. Po mojem osebnem mnenju gre za enega najboljših avtomobilov ta trenutek na trgu. Ne le med suvi. Volvov R-design je res dopadljiv in težko bi mu človek očital kakšno lepotno napako. Pravzaprav ne razumem, zakaj vsi Volvovi avtomobili niso "R-design". Postavite skupaj navadno V60 in R-design V60 ... Presenetljivo je, kako z nekaj majhnimi spremembami dolgočasen, škatlast volvo lahko postane zanimiv, privlačen in mladosten.
XC40 je bil lani avtomobil leta v številnih evropskih državah in brez dvoma si to lovoriko zasluži. Vožnja je udobna, za razliko od V serije je avtomobil tudi prostoren in s tem udoben in ne nazadnje tudi pregleden. Na voljo bo s tremi bencinskimi in dvema dizelskima agregatoma, osnovna verzija najšibkejšega avtomobila pa je na voljo za slabih 30 tisočakov.
Seveda ne morem trditi, da boste za ta denar dobili svoj sanjski avtomobil, kajti testirali smo 4-valjnega turbodizla z 2,0 litra prostornine in 190 konjskimi močmi (D4). Za osnovno verzijo tega modela pa je treba odšteti že dobrih 52 tisočakov. Tu je še kopica dodatne opreme, ki je, ko enkrat avtomobil dobiš v polnem paketu, po mojem mnenju (razen denimo držala za vrečke v prtljažnem prostoru) nepogrešljiva. Z njo pa se povzpne že na "XC60" ceno – vrtoglavih 69 tisoč evrov. Vrtoglavih, če vam seveda v štartu povedo, da si lahko XC40 privoščite "že" za slabih 30 tisočakov.
Na testu je poraba znašala 9,2 litra, kar ni pregrešno požrešno za kompaktnega terenca, sploh ob dejstvu, da njegovega brata XC60 nisem uspel spraviti pod 11 litrov porabe. Štiridesetica ima omejeno končno hitrost na 210 kilometrov na uro, do sto pa so ga spravili v 7,9 sekundah. Meni se je zdel malce len, a tu verjetno tiči zajec precej manjše porabe.
Še so možnosti za izboljšave
Tudi notranjost je precej smela za konzervativne Švede. Tako kot je pogumna zunanjost, se pridih mladosti pomešane z luksuzom nadaljuje za volanom. Najprej opaziš ozke zračnike, ki lično omejujejo precej veliko ploščo za infotainment in poseben vzorec na armaturki, ki podnevi odbija svetlobo, ponoči pa seveda sveti. Pozitivno je, da je devetpalčni ekran na dotik del standardne opreme, torej tudi v cenejših verzijah. Kot rečeno, gre namreč za osrednji del avtomobilovega dizajna, s katerim ga v veliki meri tudi upravljate. Nekomu bo to všeč, meni pa se je zdelo, da preveč časa pogledujem na ekran, da bi nastavil to in ono, in premalo na cesto.
Tudi zato imajo nekateri proizvajalci več opcij za upravljanje. Veliko ljudi namreč lažje vrti gumbe, ki jih otipaš na slepo. Volvo tu še ni našel čisto svoje ali podobne rešitve kot jih imajo denimo Audi, BMW, Mazda ali Mercedes. Ampak kot rečeno, tudi to XC 40 dela drugačnega.
Sedeži so udobni, vse deluje kot mora. Ozvočenje je vrhunsko, tako kot denimo v XC90 – čemur Volvo posveča veliko pozornosti – a še vedno premalo močno. Bolj kot na vate se Švedi osredotočajo na kakovost zvoka. Pri takšni ceni pa bi vendarle pričakoval digitalni sprejemnik – DAB.
Bluetootha oziroma prostoročnega telefoniranja ne bi mogel ravno prehvaliti, ker sogovorniku oddaja precej šumov, pa čeprav je avto tih in smo mu v kabini za kompaktnega terenca, (pri 130 kilometrih na uro) izmerili spoštljivih 69 decibelov hrupa.
Sistem kamer – torej zadnja in sestavljena v ptičjo perspektivo, ki sem jo prvič pred leti videl v volvu, sta vrhunski. Kot vsi ostali varnostni dodatki in asistenčni sistemi, zato jih ne bi izpostavljal. Težavo sem imel le s senzorji za parkiranje v dežju. Če so avtomobil projektirali za skandinavsko podnebje, potem bi pričakoval, da ti ne bodo tulili, ko to ni potrebno, kot da se vozim v alfi. Ko smo že pri dežju – tudi senzor za dež pri takšni ceni ne bi bil odveč.
Nekaj kot rezime
Tega nisem še nikoli zapisal. Ja, priporočam nakup. Avtomobil je izjemno vodljiv, primeren za daljše vožnje po avtocesti, varen, lep na pogled in v notranjosti iz dokaj kakovostnih materialov, ki športnosti dajejo pridih luksuza.
Podatki o vozilu (volvo XC40 D4, R design AWD geartronic)
Motor: 1.969 cm3, dizel
Moč: 140 kW (190 KM) pri 4.000 vrt/min.
Navor: 400 Nm pri 1.750 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.425 × 1.863 × 1.652, medosna razdalja 2.702
Prtljažnik (v litrih): 460 - 1.336
Poraba na testu: 9,2 litra/100 km (mešani cikel), normni izpust CO2: 131 g/km
Zmogljivosti: 210 km/h, 7,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 46.944
PLUSI: videz, kakovost, vožnja, uporabnost.
MINUSI: parkirni senzorji.
