To si upamo trditi zaradi izgleda, ki se vseskozi približuje in sedaj že na moč spominja na aktualnega santa feja, ki sicer ravno čaka na zamenjavo. Druga in še bolj pomembna zadeva pa so oprema in napredna tehnika, s katero se spogleduje s prestižnimi.
S tem mislimo na perforirano usnjeno oblazinjenje, ki poleg funkcije gretja omogoča še hlajenje. Elektrifikacija pa je prevzela vlogo pomika tako voznikovega kot tudi sovoznikovega sedeža. Prestižno, vam pravimo.
No, pa gremo lepo po vrsti. Oblikovno se sicer ni pretirano oddaljil od predhodnika. Najprej je moč opaziti novo kaskadno masko, še bolj vešče oči pa ne bodo spregledale polnih LED luči, ki so zamenjala prejšnje biksenonske. Posodobljene so tudi LED dnevne luči ali bolje rečeno njihov svetlobni podpis, vse skupaj pa je za sabo potegnilo tudi drugačen prednji odbijač. Na boku je razlik medgeneracijske prenove primerno manj in še te v večini predstavljajo nova dvobarvna 19-palčna platišča, ki nič kaj ne narušijo udobja vozila, zato jih kar priporočamo.
Podobno je tudi na zadku, kjer bodo le poznavalci opazili nekoliko drugačen podpis zadnjih svetil, ob uporabi pa hitro opazili in cenili elektrifikacijo prtljažnih vrat z odpiranjem, ko stojite za vozilom s pametnim ključem v žepu. To pomeni, da tucson nima značilnega sistema za odpiranje z gesto pod odbijačem, ampak sistem ob zaznavi potnika (ki mora na sebi imeti ključ) po treh sekundah, začne z odpiranjem vrat. Se je pa tovrsten sistem pri testnem avtomobilu izkazal za malce muhastega, saj včasih preprosto ni hotel odpreti vrat (ko si hotel oz. potreboval), ko pa smo enkrat stali zadaj in se pogovarjali s sosedom pa je temu, čeprav to ni bil naš namen razkril vsebino našega prtljažnika.
Drugače pa podobno zgodbo piše tudi notranjost, ki je identično prostorna, kar pomeni v vseh pogledih konkretno količino centimetrov, zračnosti in svetlosti (slednje zahvaljujoč električno pomični panoramski strehi oziroma oknu).
Glavno novost znotraj predstavlja osvežena armaturna plošča z novim infozabavnim sistemom na samostoječem zaslonu na sredini z osmimi palci premera, ki prinaša tudi navigacijo, 3D grafiko in brezplačno funkcijo live, ki med drugim opozarja tudi na spremembo vremena. Že standardno omogoča povezovanje s pametnimi telefoni, notri sta dva USB priključka, novost predstavlja tudi brezžično polnjenje mobilnikov. Infotainment tako hvalimo, saj je pregleden in uporaben, na tipke ob strani ter grafiko pa se hitro navadiš, tudi če nisi vešč Hyundaijeve notranje arhitekture.
So pa merilniki že pregovorno nekoliko monotoni, da ne rečemo oblikovno zastareli, tako da komaj čakamo na santa feja in premiero digitalnih, ko je govora o modelih znamke Hyundai. S tem bo prihodnji tucson deležen tudi te novotarije.
V drugi vrsti je zahvaljujoč velikemu panoramskemu oknu, za katero elektrifikacija skrbi tako za premikanje kot zastor, pohvalno svetla, glede prostora pa malenkost odstopa od razrednega povprečja, in sicer navzgor. Opremsko pa prinaša veliko, saj imajo tudi zadaj sedeči na voljo gretje zadnjic, poleg zračnikov in dodatno zatemnjenih stranskih šip seveda. Prtljažnik pomeni še malce močnejši odklon na pozitivno stran kar se tiče razrednega povprečja, saj zmore z dobrimi petsto osnovnimi in pol drugim kubikom velikim povečanim prostorom zadostiti potrebam povprečne slovenske družine.
Za pogon dobre 1,6 tone težkega suva je v primeru testnega avtomobila je skrbela osnovna dizelska opcija, ki jo predstavlja 1.6-litrski CRDi agregat s 85 kilovati in 280 Nm navjvečjega navora. Na papirju nič dih jemajočega, tudi ko pogledamo zmogljivosti (175 km/h, 11,8 od 0 – 100), ampak v praksi je slika boljša kot na papirju. Športno agilen tako gnan tucson seveda ni in zahteva pri večjih obremenitvah, da voznik pogosteje posega po ročici šeststopenjskega ročnega menjalnika, ampak za večino (več kot) zadosti. Nekoliko slabše se je odrezal glede zvočne zatesnitve, kjer še ni na ravni prej omenjenih prestižnežev, preglednost nazaj in vstran tudi ni najboljša. Zato pride še toliko bolj do izraza odlična 360 stopinjska kamera oz. več teh s pogledom iz ptičje perspektive. Slednjo res toplo priporočamo.
Priganjanje motorja sicer dodobra načne njegovo ekonomičnost, ki jo pri povprečno težki nogi enostavno zadržuješ v spodnji polovici šestih litrov oziroma blizu te meje, testno povprečje pa je bilo vseeno nekoliko višje. Je pa sedmico težje doseči oziroma preseči. Vseskozi boljša pa je vodljivost in lega na cesti, ki že trka na vrata športnosti.
Pod črto lahko rečemo, da so pri Hyundaiu dobro poslušali pripombe lastnikov in odpravili večino pomanjkljivosti, nekaj malega pa pustili tudi še za nov model (recimo digitalne merilnike). S tem je dobil potreben zalet, da se bo še naprej enakovredno kosal tudi z bolj petično konkurenco, kamor štejemo tudi kakšnega nemca. Tem pa se je (žal) približal tudi cenovno, saj z osnovnim dizlom v nosu in ceno od 32.500 dalje ni več poceni. Seveda so tu še popusti, ampak na ceno pod 30 tisočaki lahko kar pozabite. Vsaj če želite imeti tudi pridih prestiža in ekskluzivnosti.
Podatki o vozilu: (Hyundai tucson 1.6 CRDi 85 kW 2WD impression)
Motor: 1.598 cm3, štirivaljni turbodizelski
Moč: 85 kW (115 KM) pri 4.000 vrt/min.
Navor: 280 Nm med 1.250 in 2.700 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.480 × 1.850 × 1.645, medosna razdalja 2.670
Prtljažnik (v litrih): 513 – 1.503
Poraba na testu: 6,6 litra/100 km (mešani cikel), izpusti CO2: 132 g/km
Zmogljivosti: 175 km/h, 11,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 32.500 (osnovna)/ 36.135 evrov (testni) 33.635 (testni s popustom)
Konkurenti: VW tiguan, kia sportage, Mazda CX-5, peugeot 3008.
Plusi: zunanji izgled, Led luči, 360 kamera, usnjeno oblazinjenje, prostornost.
Minus: monotoni merilniki, muhasta prtljažna vrata, povprečno zmogljiv in ekonomičen motor.
Si želite, da bi našli žensko za eno noč? Obiščite = = > www.3xDate.top
Hyundai pa 32.000€ ? Hahaha