Si ob vklopu zelene luči na semaforju vzamete še nekaj sekund za razmislek in ste redno glasno spodbujeni s strani drugih, radi dajete drugim vedeti, kako slabi vozniki so, ali pa morda tega sploh ne opazite?
Na Londonski šoli ekonomije in političnih študij so v sodelovanju s korporacijo Goodyear izvedli zanimivo psihosocialno študijo o tipičnih osebnostih voznikov in voznic. Temeljni poudarki so, da je sedenje za volanom za marsikoga zelo stresno, sledijo si frustracije, na katere pa se ljudje različno odzivajo.
Kako se bo voznik odzval na napake obnašanje drugih v prometu je v prvi vrsti odvisno od njega samega in od tega, na kakšen način se sooča s svojimi občutki in dvomi. Na tej podlagi so lahko okategorizirali sedem različnih tipov voznikov in voznic.
1. Učitelj. Na vsak način si želi, da bi drugi vozniki prišli do spoznanja, kaj počnejo narobe, zato jih zelo rad poduči. Za svoj trud pričakuje pohvale in priznanje.
2. Vseved. Trdno je prepričan, da ga obkrožajo sami nesposobneži. Svoje samozadovoljstvo si krepi z glasnim vpitjem in poniževanjem drugih.
3. Tekmovalec. Vedno mora biti pred drugimi vozniki in zelo se razburi, če ga kdo pri tem ovira. Če ga želijo prehiteti, naglo pospeši, pri vožnji v koloni pa vozi na zelo kratki varnostni razdalji, da se ne bi kdo vrinil predenj.
4. Sodnik. Kaznuje druge udeležence za vsako napako, ki jo storijo. Nič nenavadnega ni, če izstopi iz vozila in iz oči v oči pove drugim, kar jim gre.
5. Filozof. Obnašanje drugih sprejema ne glede na to, kakšno je. Skuša ga logično pojasniti, med vožnjo pa ima nadzor nad svojimi čustvi.
6. Ravnodušnež. Traparije drugih mu ne pridejo do živega, mu je pa jasno, da gre gotovo za nevarne voznike.
7. Begunec. Med vožnjo se skuša zamotiti z različnimi načini za odvračanje pozornosti. Navije si na glas glasbo ali pa čveka po telefonu v nedogled. Na ta način se mu ni treba ukvarjati z drugimi udeleženci.
Študija je bila del širšega projekta, v katerem skušajo avtorji bolje razumeti psihosocialno obnašanje ljudi med vožnjo ter jih spodbujati k samonadzoru in s tem varnejši vožnji. Raziskava je bila izvedena v 15 evropskih državah, poroča ETauto.com.
dezurni@zurnal24.si
