21 let ste že inštruktor vožnje. V zadnjih 20 letih so se spremenili tako avtomobili, kot cestna infrastruktura. Kako pa se je spremenil program za pridobivanje vozniškega izpita? Tako izobraževanje, kot izpitna vožnja?
Avtomobili so se temeljito spremenili, ne pa tudi tehnika vožnje. Zato se še vedno uči, tako kot se je prej. Res je, da novejši avtomobili nimajo več klasične ročne zavore, ampak imajo elektronsko ročno zavoro. To pomeni, da je kandidatu težje pokazati, kako se z ročno zavoro speljuje na klancu. Ostale sisteme, ki jih ponuja avto, kandidatu pokažeš, a mu tega ne pustiš uporabljati. To pa zato, ker ni rečeno, da bo tak avtomobil uporabljal sam kasneje, ko bo samostojen v prometu.
Pred 20 leti je za nekega mladega avto pomenil svobodo. Danes avtomobilska industrija opaža, da mladi nočejo več imeti v lasti vozil. Pa vseeno, so pri kandidatih za pridobitev vozniškega izpita pred 20 leti in danes kakšne razlike?
Vi sami to priporočate?
Zelo. Starši dobijo zaupanje v svojega otroka, če se z njim vozijo leto in pol. Drugače pa starši, kljub temu, da je otrok vozniški izpit opravil, otroku kar težko zaupajo svoje vozilo.
Vi, v vaši šoli vožnje, izvajate tudi obnovitvene tečaje?
Tudi. Lahko pridejo tisti, ki so že pred leti opravili izpit. Nekateri vozniki ne vozijo pogosto. Čutijo, da nimajo dovolj teoretičnega in praktičnega znanja. Taki lahko pridejo v našo šolo vožnje, kjer jim poizkušamo povrniti znanje in samozavest.
Kakšen je odziv?
Slab. Ni ga.
Sami ste dejali, da opažate, da imajo starejši vozniki velike težave z uporabo turbo krožišč, na sploh z uporabo nove infrastrukture.
Včasih je do nas pristopil kakšen upokojenec in nas vprašal, kako se pravilno vozi v krožnem prometu, danes tudi tega več ni. Večina se v krožiščih vozi po desnem voznem pasu, kar ni varno za njih, niti za ostale udeležence v prometu. Sploh turbo krožišče pri Qlandiji v Mariboru je velika težava.
Veliko je majhnih krožišč, ki so dvopasovna. Tam praviloma vsi vozijo po zunanjem pasu, saj se v nasprotnem težko zapeljejo iz krožišča. Opažam čredni nagon.
Da sistem deluje, se morajo vsi vozili v skladu s predpisi. Potem bi imeli vsi lažjo nalogo v krožiščih. Ko pa začne peljati en po desnem pasu, gre drugi za njim. Potem je res težko v takih krožiščih voziti po predpisih.
Ena od težav, ki jih vsakodnevno opažam na cesti je uporaba smernih kazalcev. Na parkirnih prostorih voznik in voznice s smerniki še redkeje napovejo smer zavoja.
To je edina komunikacija, ki jo imamo z ostalimi udeleženci v prometu. Če mi ne nakažemo spremembo smeri vožnje, potem drugi ne vedo, da zavijamo. Posledica pa je lahko trk.
Pred časom smo objavili članek o pravilnem razvrščanju v križišču. Zato nastajajo kolone, saj v semaforju pogosto križišče zapusti en, dva ali trije avtomobili, namesto deset. Članek je komentatorje polariziral. Pojasnite še vi, kako se pravilno postavimo v križišču?
Gremo do sredine križišča. Na ta način drugim udeležencem omogočimo, da lahko spraznijo križišče. V kolikor se z avtomobilom samo premaknemo mimo semaforja in ne zapeljemo v križišče, smo avtomatsko zmanjšali prepustnost prometa skozi križišče. Zato nastajajo zastoji.
Dejali ste, da se je spremenil odnos voznikov do kandidatov v vozilih šol vožnje. Na kakšen način?
Vozniki pri nas so postali zelo nestrpni, neučakani. Vsi smo bili v šolah vožnje, še prej v avtošolah. Vsak se uči. Nekje se je treba naučiti vožnje. To pomeni, da se moraš v prometu obnašati strpno do drugih.
Mi lahko navedete kakšen konkreten primer?
Dogaja se, da se vozniki od zadaj zaganjajo proti avtomobilu šole vožnje. Sam se zasebno veliko vozim v Avstriji. Tudi s šolskim avtomobilom sem se že vozil po avstrijskih cestah. Ko tam zagledajo avto z oznako šole vožnje, bo voznik takoj omogočil, da lahko spremeni smer vožnje, da se vozilo vključi v promet. Pri nas tega ni. Vozniki jim še otežujejo nalogo, pa čeprav lahko že naslednji dan v vozilu šole vožnje sedi njegov sin ali hčerka. Več strpnosti in potrpežljivosti v prometu bi bilo zelo dobrodošlo.
So boljše ženske kandidatke ali moški kandidati za pridobitev vozniškega izpita?
To je zelo relativno vprašanje. Definitivno več ne velja, da ženska ni več za volan, kar so včasih govorili. V šolah vožnje je veliko žensk, več kot fantov. Bom rekel, da ženske prednjačijo.
Kaj pa v sami uspešnosti opravljanja izpitne vožnje?
Ženske so boljše.
Smiselno bi bilo uvesti obvezno 7urne obnovitvene tečaje prometnih predpisov in dinamike vožnje na vsakih 5let za voznike po 40letu.Praksa je poznana pri poklicnih voznikih/za obnovitev licence(kode 95)je potrebno opraviti vsako leto 7urno usposabljanje ali 35ur vsakih 5let.Pa… ...prikaži več bodimo pošteni,poklicni vozniki so vsaki dan v prometu in veliko hitreje spoznavajo novosti v teoriji in praksi,tako da bi bilo omenjeno usposabljanje za amaterje sprejemljivo in z vidika varnosti,vzgoje in posodabljanja znanja.Moje mnenje je,da je to preventiva v cestnem prometu ne radarji in kasiranje za najmanjšo prekoračitev hitrosti in podobne preventivne akcije policije.ki imajo kratkoročne učinke. Če govorimo o nacionalni varnosti potem so potrebni ukrepi,kji na dolgi rok prinašajo rezultate, ne pa da krasijo vsakoletne bilančne podatke o mrtvih na naših cestah!
Odkar imamo krozisca, ljudje se manj uporabljajo smerokaze.. katastrofa.