Vsaka tragedija na cestah je preveč. In leta 2018 je bilo takšnih tragedij na evropskih cestah kar 25.100. Poleg izgubljenih življenj v prometnih nesrečah je bilo uničenih še nekajkrat toliko življenj sorodnikov in prijateljev, ali pa so številne žrtve nesreč postale trajno invalidne.
Navkljub črni statistiki pa so pri Evropski komisiji ob predstavitvi zbranih podatkov prometne varnosti v EU za leto 2018 postregli tudi z nekaj optimizma. V primerjavi z letom prej je bilo umrlih manj, resda le za odstotek. V primerjavi z letom 2010 pa je bilo kar 21 odstotkov manj umrlih. 46 odstotkov mrtvih je bilo v osebnih avtomobilih, 21 odstotkov je bilo pešcev, 26 odstotkov pa voznikov dvokoles, med njimi večino motornih koles.
Najboljši tudi v soseščini
Slovenija v lanski statistiki najbolj štrli iz evropskega povprečja, saj je pri nas v primerjavi z letom prej umrlo za 13 odstotkov manj ljudi, kar je najboljši rezultat v 28-erici. In če je lansko povprečje smrtnih žrtev v EU 49 ljudi na milijon prebivalcev, potem je Slovenija s 44 mrtvimi na desetem mestu oziroma je uspela priti na rob najboljše tretjine držav.
Daleč spredaj glede prometne varnosti so še vedno Velika Britanija (28), Danska (30), Irska (31), Nizozemska (31), Švedska (32) ... Avstrija je bila lani mesto za Slovenijo s povprečjem 46. Daleč zadaj sta Italija in Madžarska.
Vsako izgubljeno življenje na cestah zaradi neposrednih in posrednih finančnih posledic Slovenijo stane kar 1,6 milijona evrov, kažejo raziskave. Zaradi vseh prometnih nesreč Slovenija letno izgubi okoli milijardo evrov.
Naša južna soseda Hrvaška, po cestah katere se vsako leto vozi ogromno Slovencev, pa se še vedno uvršča med najslabše države po prometni varnosti s povprečjem 77 mrtvih na milijon. Slabši od nje so le v Latviji (78), Bolgariji (88) in Romuniji (98).
Gledano v dolgoročnem povprečju med leti 2010 in 2018 je Slovenija po napredku uvrščena na četrto mesto med državami, ki so v tem času naredile največji preskok pri zmanjševanju smrtnih žrtev na cestah. Lani je bilo za tretjino manj umrlih, kot pa leta 2010. Slovenija je bila država, ki je v enem letu naredila največji napredek, ocenjena že leta 2014. Letošnja statistika pa ne uliva zaupanja po dodatnem napredku, saj je v prvih treh mesecih na cestah umrlo skoraj še enkrat več ljudi kot v enakem obdobju lani.
Poleg vsake evropske smrtne žrtve je v statistiki še pet dodatnih ljudi, ki so v nesrečeah utrpeli poškodbe - lani 135 tisoč.
Tudi Slovenija mora storiti več
Kljub takšnim spodbudnim statističnim številkam pa v Evropski komisiji z dosežki niso zadovoljni, saj postaja jasno, da bodo članice precej zaostale za ciljem iz leta 2010, da bi do 2020 prepolovili delež smrtnih žrtev na cestah. Tako bi moralo prihodnje leto na evropskih cestah umreti "le" 15.750 ljudi. Zato na Komisiji pozivajo vse članice, tudi Slovenijo, k takojšnjim dodatnim ukrepom pri zniževanju žrtev. Ob tem je komisarka za transport Violeta Bulc spomnila, da je komisija sprejela že več temeljnih dokumentov s spremembami, ki morajo sedaj čimprej preiti v zakonodaje članic in v regulativo glede izdelave prihodnjih vozil.
Potreben je sistematičen pristop do mapiranja nevarnih cest in konkretni ukrepi za zaščito najbolj ranljivih skupin, poudarjajo pri Komisiji. Pri tem še posebej izpostavljajo potrebo po učinkovitem nadzoru in kaznovanju prekrškarjev.
Poleg tega bodo avtomobili v nekaj letih serijsko opremljeni z dodatnimi asistenčnimi sistemi, kot so asistent za hitrost, vzvratne kamere, prepoznava utrujenosti ...
andrej.leban@zurnal24.si
Za letos se boste pa lahko pohvalili da smo spet zmagovalci ko smo dosegli največje povišanje mrtvih na cesti v EU. Proti lanskemu letu se je število mrtvih na cestah povečalo za 73%.
Statistika ima veliko vrednost, če se primerja prave stvari. Žal so v tem primeru izhodišča povsem mimo. Primerjati promet glede na število prebivalcev države je nesmiselna primerjava. Na eni strani so tranzitne države, na drugi pa otoška, kjer je tranzita zelo malo.