Izmeriti bolečino ob izgubljenem življenju je nemogoče. Prometne nesreče so za svojce, prijatelje, sodelavce in znance še posebej travmatične, saj izguba največkrat pride nenapovedano in hipno, brez možnosti slovesa. Močno na življenja vplivajo tudi hude poškodbe, ki pri poškodovanem in bližnjim lahko trajno in doživljenjsko spremenijo način in kakovost življenja.
Posledice prometnih nesreč pa imajo tudi merljive komponente. Mogoče je dokaj natančno oceniti in izračunati, kakšni so stroški intervencij reševalnih služb, koliko stane zdravljenje in rehabilitacija, kakšen je izpad dodane vrednosti pri delodajalcih in stroški zdravstvene zavarovalnice, kolikšna je škoda na infrastrukturi, koliko manj bo pobranih dajatev pred upokojitvijo ...
Slovenska vlada je že pred časom naročila študijo, s katero bi bi natančneje ovrednotili stroške prometnih nesreč, pridobljeni podatki pa bi služili pri načrtovanju finančnih načrtov in analiz pri vlaganju v cestno omrežj. Nedavno je vlada študijo tudi javno objavila kot enega od dokumentov v okviru svoje strategije prometne varnosti do leta 2022.
Razpon cene slovenskega življenja: med 1,6 in 2,2 milijona evrov
Ena od bistvenih ugotovitev študije so doslej močno podcenjene vrednosti škode zaradi prometnih nesreč. Če je denimo doslej tudi v strokovni javnosti veljala neka pavšalna ocena, da je družba ob vsakem izgubljenem človeškem življenju oškodovana za med 800 tisoč in milijonom evrov, pa naročena analiza podjetja Omega Consult na podlagi družbeno-ekonomskih kazalcev in ob uporabi različnih evropsko in svetovno uveljavljenih metod izračunavanja ugotavlja, da po najbolj konservativni metodi smrtna žrtev v prometu slovensko družbo v povprečju "stane" 1,6 milijona evrov, po drugih metodologijah pa 1,99, 2,06 ali celo 2,11 milijona evrov.
Levji delež cene določa postavka "statistična vrednost življenja" (SVŽ), v kateri je zajeta ocenjena fizična in čustvena izguba kvalitete življenja v primeru poškodb ter duševno trpljenje družine in prijateljev v primeru smrti. Končna številka je zelo odvisna od BDP države. Po metodologiji mednarodnega programa za vrednotenje cest iRAP je SVŽ za Slovenijo za 2012 znašal 1,227 milijona evrov.
V ostali znesek do 1,6 milijona so vključeni še materialni stroški in stroški gospodarstva zaradi zastojev. Tudi brez upoštevanja SVŽ pa ti stroški za Slovenijo upoštevaje vse tipe posledic nesreč pomenijo kar 2,1 odstotka slovenskega BDP v letu 2012 oziroma skoraj milijardo evrov. Za primerjavo, tega leta je Direkcija za ceste za vzdrževanje in popravilo glavnega cestnega omrežja dobila 220 milijonov evrov, od takrat dalje še bistveno manj. V proračunu za 2016 ima obljubljenih 172 milijonov evrov.
Ekonomist Polanec: Ni razloga, da sodišča tako nizko vrednotijo življenje
"Sama vrednost življenja je zelo pomembna in bi morala vplivati na odločitve države, kako ga zaščititi," opozarja ekonomist Sašo Polanec iz Ekonomske fakultete. "Vzemimo zgolj za primer, da država ob 1.000 evrov mesečnih prispevkov od vsakega delovno aktivnega tekom življenjske dobe zgolj na ta račun nabere kakih 480.000 evrov."
"Če te vrednosti držijo, je to lahko prava bomba," Polanec opozarja na dokaz, kako nizko je vrednoteno življenje pri slovenskih sodiščih in zavarovalnicah. Po njegovem bi bila lahko oziroma bi morala biti namreč študija podlaga za drugačno sodno prakso. "To, da država ne investira več v ceste, je lahko posledica tudi drugih stvari, kot so proračunske omejitve. A pri sodni veji ni nikakršnih ovir, da ne bi določili bolj realistično ocenjeno višino povračila, denimo ko nekdo do smrti povozi otroka," opominja Polanec.
Na vidiku prva lastovka drugačne državne politike?
Jure Kostanjšek, sekretar komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri AMZS, ob teh številkah opozarja na doprinos, če bi v Sloveniji znali stroške reševalnih služb, zdravljenja in dolgotrajne oskrbe ter odpravo materialnih posledic nesreč že pred tem vložiti v preventivo. Pri tem vidi veliko možnosti zlasti v izboljšanju cestne infrastrukture, "saj obstaja nabor nizkocenovnih in hitro izvedljivih ukrepov, z visokim razmerjem stroškov in koristi ter takojšnjim učinkom."
Kostanjšek je vseeno vesel določenih premikov na tem področju, z Direkcijo za infrastrukturo tako potekajo dogovori, da bi se na izbranih cestnih odsekih po državi testno v celoti uvedli nekateri nizkocenovni ukrepi, ki so jih pri AMZS nedavno predlagali znotraj okvira programa EuroRAP. Kot je znano, ta program dokazuje, da se vsak pametno naloženi evro v varnejšo cesto lahko državi povrne sedemkratno.
andrej.leban@zurnal24.si
Seveda da je vredno 2 milijona €, ko pa se nekaj zgodi, potem je treba zavarovalnice po sodiščih vlačiti, ker ne izplačajo za kar ljudje plačajo. Sam osebno takega primera nisem imel, na srečo. Ampak sem videl po TV-ju, na… ...prikaži več Dnevniku, kaj delajo zavarovalnice. Ja ampak Avstrija je pravna država, medtem je Slovenija sramota, ki se ji še banana republike smejejo (hvala Ivan).
Kolikor vidim v krožiščih, so moški v 30.-ih in 40.-ih tisti, ki ne obvladujejo "novih" elementov.
Ustvariti več ekonomsko upravičenih delovnih mest, izboljšati, pohitriti prehode med poklici, povečati produktivnost.