Vozniki po vsem svetu so z odprtimi rokami sprejeli digitalizacijo v avtomobilih. Stikala in gumbi so se v veliki meri umaknili iz armaturne plošče, ostali so le najbolj osnovni.
Zdaj jih po večini najdemo na večfunkcijskih volanih in na zaslonih na dotik, ki so se zelo povečali, tudi v najmanjših avtomobilih. Če smo pred leti lahko s pomočjo potovalnega računalnika razbrali trenutno in povprečno porabo goriva in prevoženo razdaljo, danes povsem digitalni potovalni računalniki in projekcijski zasloni že v 3D obliki razkrivajo na tisoče različnih podatkov, povezanih z vožnjo.
Že vrsto let je v avtomobilizmu trend povezljivost pametnih naprav z multimedijo v vozilu, kar pomeni, da v trenutku vsebino iz telefona preslikamo na zaslon v vozilu. Zelo razširjeno je postalo glasovno ukazovanje in v zadnjem času tudi ukazovanje z gestami, ki pa je še v povojih. Naslednji korak bo komunikacija med vozili in samodejna vožnja, ki bo prinesla razmah v razvoju povezljivosti v avtomobilih, ki bodo s samovozečimi avtomobili postali dnevne sobe, spalnice in pisarne na kolesih.
Domači jezik že skoraj nujen v avtomobilih
Zaradi kompleksnosti in obširnosti vsebine, je pomembno, da se lahko vozniki in voznice sporazumevajo v svojem jeziku, ki je najbolj razumevajoč. Na ta način bo tudi vožnja bolj varna. Če na primer voznik ne razume sporočila na informacijskem zaslonu, da radarsko tipalo zaradi umazanije ne dela, lahko ima to nerazumevanje zelo hude posledice. Lani, ko smo na primerjalnem PRIMA testu ugotovili, da v najhitreje rastočem segmentu pri nas po prodaji, razredu popularnih mestnih križancev, več kot polovica vozil ne ponuja menijev v slovenskem jeziku, kaj šele glasovnega ukazovanja. Kar šest od desetih popularnih mestnih križancev navodila ni podajalo v slovenskem jeziku.
Med tistimi, ki se zavedajo, kako pomembno je, da v času, ko je vozniku na voljo že skoraj nepregledna količina informacij o vožnji, ki so tesno povezane tudi z varnostjo v vozilih, je Renault, ki je tudi na račun tovarne Revoz že desetletja tesno povezan s Slovenijo.
Iz podjetja Renault-Nissan Slovenija so nam pojasnili, da lahko slovenski jezik v sisteme vgradi samo proizvajalec, »res pa ta odločitev temelji na našem dolgoletnem prizadevanju v odnosu do centrale. Prevode delamo lokalno po »šabloni«, ki jo dobimo iz centrale. Skladno s pripombami in novimi funkcijami te prevode kasneje tudi popravljamo in dopolnjujemo.« Dodajajo, da žal morebitnih slovničnih napak in nadgradenj ne moremo izvesti sproti, ampak se izvedejo v globalnem paketu nadgradnje sistema, ko se le-ta zgodi.
Glasovno ukazovanje v slovenskem jeziku v renaultih ni možno. Kot so nam pojasnili gre pri razpoznavanju glasu za veliko bolj zahtevno tehnologijo, ki zahteva veliko večje finančne vložke.
Če zmore Honda ...
»Razviti glasovno prepoznavo slovenskega jezika samo za Renaultov sistem bi bilo finančno neizvedljivo. Več upanja je, če bo morda glasovno prepoznavanje slovenskega jezika nekoč razvil Google, ki je s svojim asistentom prisoten v veliko večjem številu naprav, kot pa je avtomobilov,« nam je odgovoril Rok Istenič, predstavnik za stike z javnostmi za Renault v Sloveniji. Z Googlom je namreč Renault sklenil partnerstvo, prek katerega bodo čez nekaj let v vozila znamke Renault vgrajeni multimedijski sistemi, ki bodo vsebovali številne Googlove tehnologije. Če bo v prihodnosti vaš androidni telefon razumel govorni ukaz googlovemu asistentu v slovenščini, bo v tem primeru tak ukaz potem razumel tudi sistem v Renaultu.
»Mi si bomo še naprej prizadevali zagotavljati slovenske prevode v multimedijskih sistemih, obenem pa smo veseli, da Renault ohranja strategijo fizičnih gumbov za ključna opravila v vozilu. Vsekakor pa vsem voznikom vedno toplo priporočamo, da si v miru domačega doma pozorno preberejo slovenska navodila, ki so jih prejeli v knjižici ob nakupu vozila,« dodaja Istenič.
Izgovor, da je slovenski avtomobilski trg premajhen, da bi se splačalo navodila za vožnjo podajati v slovenskem jeziku je Honda. Čeprav je njen tržni delež manjši od enega odstotka na slovenskem avtomobilskem trgu, pa že dolga leta iz multimedije podatke prebiramo v slovenskem jeziku.
Za slovenski jezik v vozilih znamke Honda se je odločil proizvajalec, kot so nam pojasnili pri slovenskem uvozniku pa bo v prihodnosti mogoče tudi glasovno ukazovati v slovenskem jeziku. O tem že potekajo dogovorili, kot so nam pojasnili, pa je glasovno upravljanje veliko bolj kompleksno kot sama navodila in zahteva svoj čas.
Zelo malo odvisno od prodajalcev
Vprašanja smo naslovili tudi na Sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, kjer so nam odgovorili, nimajo direktnega vpliva na proizvajalce, da se v vozila vgradi slovenska različica menija. »Prodajalci v Sloveniji se sicer trudijo, da bi v čim več modelih ponudili to možnost, so pa včasih cene previsoke, da bi si lahko to privoščili prav za vsak model vozila zato nekatere znamke takšno možnost ponujajo z doplačilom,« pravi sekretar sekcije Mirko Fifolt in dodaja, da bodo v delovni skupini za davke v letošnjem letu to temo tobravnavali. »Je pa od naših prodajalcev zelo malo odvisnosti ali vpliva glede na velikost trga v Republiki Sloveniji, da pri proizvajalcu uspejo, da le ta vključi v serijsko proizvodnjo tudi slovenski jezik. Ponavadi gre za nadgradnjo sistema. Vsem prodajalcem je v interesu, da se prodajajo vozila s slovenskim jezikom.«
Slovenščina vpliva na varno vožnjo
Tudi v AMZS ugotavljajo, da sodobni avtomobili postajajo vse bolj digitalni, voznik pa jih mora, če želi voziti varno, znati upravljati – jim ukazovati, jih nadzirati, spremljati njihovo delovanje in razumeti njihova sporočila. A vsi avtomobili, ki se prodajajo na slovenskem trgu, z vozniki ne komunicirajo v slovenščini, zato je AMZS pozval pristojne državne institucije in avtomobilske izdelovalce, da morajo imeti vsi novi avtomobili, ki so naprodaj v Sloveniji, možnost izbire slovenskega jezika za multimedijske sisteme in za varnostna obvestila. Poleg prometne varnosti je ta zahteva utemeljena tudi z vidika, da Slovenija ne bi smela dovoljevati, da avtomobilski koncerni slovenske voznike postavljajo na stranski tir razvoja prometne varnosti. Takšno stališče potrjujejo tudi sodelujoči v raziskavi, ki jih je AMZS decembra lani povprašal o slovenščini v avtomobilih: 91 odstotkov vprašanih meni, da bi avtomobili, ki so naprodaj v Sloveniji, morali imeti v slovenščino prevedene izbirnike in obvestila oziroma sporočila.
Med nekaj več kot 600 sodelujočimi v raziskavi, četudi jih skoraj 83 odstotkov govori enega ali vsaj dva tuja jezika, kar 89 odstotkov vprašanih želi, da bi avtomobilski multimedijski sistemi in asistenčni sistemi znali slovensko, 91 odstotkov vprašanih pa meni, da bi avtomobili, ki so naprodaj v Sloveniji, morali imeti v slovenščino prevedene izbirnike in obvestila oziroma sporočila.
Vsi morajo ponujati slovenski jezik
»V AMZS zato predlagamo, naj država sprejme predpis, da morajo imeti vsi novi avtomobili, ki so naprodaj v Sloveniji, možnost izbire slovenskega jezika za multimedijske sisteme in za varnostna obvestila, kar morajo seveda upoštevati tudi avtomobilski izdelovalci, na katere poleg tega apeliramo, naj prek distributerjev in uvoznikov omogočijo nadgradnjo in posodobitev multimedijskih sistemov in varnostnih obvestil v slovenski jezik, prodajalci avtomobilov, kjer slovenščine ni med ponujenimi jeziki, pa naj ob predaji avtomobila kupcu jasno in natančno pojasnijo, kaj pomenijo varnostna obvestila v tujem jeziku,« pravi vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije Erik Logar.
Kot še poudarja Logar, je tveganje za prometno varnost, če voznik sporočila avtomobila ne razume, zelo veliko. »In četudi so navodila za uporabo avtomobila v slovenščini, ne moremo pričakovati, da se bo voznik med vožnjo ustavljal (morda celo nima možnosti, da bi to storil varno) in iskal prevode izrazov, ki mu jih sporoča digitalni zaslon. Poleg tega pa nikakor ne smemo dovoliti, da bi avtomobilski koncerni slovenske voznike postavljali na stranski tir razvoja prometne varnosti, zato upamo, da bodo v skrbi za večjo prometno varnost tako na strani pristojnih državnih institucij kot avtomobilskih izdelovalcev v čim krajšem času izvedene aktivnosti, ki bodo prispevale k uresničevanju cilja varnejših slovenskih cest in dobrobiti slovenskih voznikov. Nenazadnje pa je slovenščina tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije, zato tudi v avtomobilski industriji ne bi smela biti v kategoriji »eksotike«.«
Logar je izrazil še pobudo, da bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi zakon o rabi slovenščine oziroma zakon o varstvu potrošnikov dopolnili tako, da bi določal tudi obvezen prevod vseh obvestil v avtomobilskih sistemih v slovenski jezik.
Bi bilo dobra našteti vse znamke, ki ne ponujajo SLO jezika; KIA. V EU bi morali upoštevati prav vse jezike, ki so prisotni v le tej...
To je meni tako smešno, da ljudje dajo 10k, 20k, 30k€ za avto, potem pa ni slovenščine xD Kupiš jogurt za 20c, pa more bit vse v slovenščini. Butale.
Citroen še vedno nima slovenščine. Zanimivo, da hrvaščino ima...