Po ne ravno najbolj uspešni epizodi testnega sekcijskega merjenja hitrosti pod Trojanami oziroma prav zaradi izkušenj z njo se bo Dars vzpostavitve stalnega sistema očitno lotil precej bolj preudarno.
Upravljalec slovenskega avtocestnega omrežja je objavil razpis, v katerem išče ponudnike za dobavo, vzpostavitev in vzdrževanje vse potrebne opreme za sekcijsko merjenje hitrosti. Gre za tip meritev, ko sistem sledi vsem vozilom na nekem točno določenem večkilometrskem odseku in na podlagi primerjave povprečne hitrosti med dvema točkama ugotavlja, ali se je voznik držal omejitev ali ne. Testno merjenje pod Trojanami se je izkazalo zelo učinkovito v smislu, da je povprečna hitrost avtomobilov skozi nevaren odsek predorov bistveno upadla.
Dars nabavlja kar sedem sistemov za sekcijsko merjenje hitrosti, pri čemer zahteva tudi možnost prenosa in vzpostavitev opreme na drugem odseku, ki bi ga določil naknadno. Prav tako bo mogoče dinamično nastavljanje največje dovoljene hitrosti - če bo omejitev hitrosti na nekem odseku začasno znižana, se bo temu lahko prilagodil tudi merilni sistem.
Nič več trika z odstavnim pasom
Da namerava upoštevati vse pretekle pripombe, dokazujejo zahteve, da mora oprema pokrivati tako oba vozna pasova kot tudi odstavni pas (oziroma pospeševalnega in zaviralnega). Na dosedanjem testnem polju pod Trojanami je namreč oprema pokrivala le vozna pasova, zato se je bilo mogoče meritvi enostavno izogniti, če je voznik zapeljal po odstavnem pasu.
Prav tako Dars zahteva, da bo moral sistem prepoznati "vsaj 65 odstotkov" vseh registrskih tablic na vozilih. To bodo morali ponudniki opreme dokazovati na posebnih testnih dneh, ko bodo hkrati izvajali meritve na s strani Darsa določenem odseku. Po neuradnih podatkih je bila stopnja prepoznavanja tablic pri testni opremi pod Trojanami, ki jo je prek posrednika, družbe Intermatic, "posodil" proizvajalec 3M, zelo slaba.
Začelo se bo že prihodnje leto
Dars namerava pogodbo z izbranim ponudnikom skleniti za dobo osmih let, zgornja meja, ki jo je pripravljen plačati, pa je 1.281.000 evrov, ki vključuje vse stroške in davke, ponujena cena pa mora vključevati tudi fiksno postavko 100.000 evrov, namenjeno za odpravo škode zaradi vandalizma ali naravnih nesreč. Po izteku garancijske dobe bo izbrani ponudnik vzdrževal še največ do 31. 12. 2025, je predvidel Dars.
Če bi za opremo plačali najvišjo možno ceno, to porazdeljeno pomeni okoli 160 tisočakov na leto. Če bi uspelo Darsu za predvideni znesek iz pogodbe preprečiti vsaj nekaj prometnih nesreč na leto, potem bi se že zaradi neposredne škode na infrastrukturi, stroškov intervencij ter gospodarske škode zaradi zastojev investicija lahko državi hitro povrnila. V primeru preprečitve hujših prometnih nesreč, ko so posredi človeška življenja, bi bila država finančno še toliko na boljšem.
Vzpostavljanje sistema bo sicer potekalo v treh fazah, najprej, in sicer v devetih mesecih po podpisu pogodbe, pa bodo pričeli stalne meritve znova izvajati na območju trojanskih predorov, a tokrat v obe smeri. To bi se glede na predvidene datume moralo zgoditi že v drugi polovici prihodnjega leta.
Dars je objavil celoten seznam, kje bodo do 30. 6. 2019 vzpostavili sekcijsko merjenje:
Štajerski krak AC:
A1 smer Ljubljana, območje trojanskih predorov (omejitev hitrosti 100 km/h): na odseku Vransko - Blagovica. Kamere bodo na obvestilnih portalih. 1. faza, devet mesecev po podpisu pogodbe (predvidoma 2. polovica 2018)
A1 smer Maribor, območje trojanskih predorov (omejitev hitrosti 100 km/h): na odseku Blagovica - Trojane. Kamere bodo na obvestilnih portalih. 1. faza, devet mesecev po podpisu pogodbe (predvidoma 2. polovica 2018)
A1 smer Ljubljana, na širšem območju Celja (omejitev hitrosti 130 km/h): pododsek Dramlje - Celje center in pododsek Celje center - Celje zahod - Arja vas. Kamere so predvidene na nadvozih in na drogovih ob vozišču, pokrita bosta tudi oba uvoza Celje center in Celje zahod v smeri Ljubljane. 3. faza, do 30. 6. 2019.
Dolenjski krak AC:
A2 smer Novo mesto, območje višnjegorskega klanca (omejitev hitrosti na 100 km/h): na odseku med Grosupljim in Ivančno Gorico (6,5 kilometra). 2. faza, do 31. 12. 2018.
Primorski krak AC:
A1 smer Koper, med priključkom Logatec in viaduktom Ravbarkomanda (omejitev 130 km/h): na odseku od priključka Logatec do Ravbarkomande. Oprema bo na nadvozu in portalu, priključka Logatec in Unec bosta izvzeta. 2. faza, do 31. 12. 2018.
A1 smer Koper, med priključkoma Brezovica in Vrhnika (omejitev hitrosti 130 km/h), po odstranitvi CP Log (skupna dolžina 12,5 kilometra): na odseku med priključkoma Brezovica in Vrhnika, oprema bo na nadvozih. 3. faza, do 30. 6. 2019.
A1 smer Ljubljana, med priključkoma Vrhnika in Brezovica (omejitev hitrosti 130 km/h), po odstranitvi CP Log (skupna dolžina 12,5 kilometra): na odseku med priključkom Vrhnika in Brezovica, oprema bo na nadvozih. 3. faza, do 30. 6. 2019.
Na gorenjskem in podravskem kraku avtoceste ter na prekmurski hitri cesti sekcijsko merjenje za zdaj ni predvideno.
andrej.leban@zurnal24.si
Torej so našo AC prekvalificirali v kolovozno pot tam pa niso potrebne vinjete.
Kateri butlji še kar naprej objavljajo lokacije, kjer se ali se bo izvajala meritev hitrosti??? Se nobeden od teh kretenov ne vpraša, ali nima zaradi tega nepremišljenega objavljanja na vesti človeška življenja, ki so bila izgubljena RAVNO ZARADI TEGA, ker… ...prikaži več je neki prepotentnež VEDEL, kje se izvajajo meritve hitrosti in je torej lahko brez skrbi divjal in povzročil nesrečo tam, kjer pač meritev ni bilo???
Meritve hitrosti, bi bilo nujno opravljat tudi v drugo skrajnost. Namreč voznike ki se vlečejo po prehitevalnem pasu z hitrostjo nižjo od 110km/h, obravnavat enako kot divjake. S podvojeno globo.