Avtomobilski proizvajalci eden za drugim najavljajo načrte o popolni elektrifikaciji svoje modelske palete v Evropi v prihodnosti. Zadnji je Opel, ki je ta teden najavil svojo 100-odstotno električno prihodnost, enako pospešeno to misel razvijajo pri Daimlerju, številni drugi so že najavili datume, ko se bodo v popolnosti poslovili od vozil z bencinskimi in dizelskimi avtomobili. Nakup novega avtomobila bo že do konca desetletja povsem drugačen, kot smo ga bili vajeni do zdaj.
Bencinski in dizelski motorji utegnejo doživeti zadnji žebelj v krsto. Evropska unija bo prihodnjo sredo predlaga strategijo za doseganje ogljikove nevtralnosti v boju proti podnebnim spremembam v naslednjem desetletju.
Vojna emisijam
Stara celina je zibelka prestižnih avtomobilskih znamk in že več kot stoletje prevladuje nad avtomobilskimi inovacijami, toda avtomobil, ki je za Evropejce prvo prevozno sredstvo, je kriv za emisije toplogrednih plinov, so prepričani okoljevarstveniki in tudi politiki, ki odločajo o Evropi v Bruslju.
Ob pritisku zaradi podnebnih sprememb je Evropska unija leta 2020 zastavila cilj, da do leta 2050 doseže ogljično nevtralnost. Neuradno naj bi bil predlog, da bo Evropska komisija prečrtala vozila z motorji z notranjim zgorevanjem že leta 2035.
Ena od zahtev naj bi bila tudi, da bo morala država članica EU polnilne postaje za električna vozila zagotoviti na vsakih 60 kilometrov na avtocesti, točke za polnjenje vodikovih vozil pa na 150 kilometrov.
Za dosego tega cilja naj bi Evropska komisija 14. julija predlagala nove predpise, glasne pa so govorice, da bodo električna vozila in tudi vodikova edina, ki bodo lahko izpolnila omenjene zahteve in bodo dejansko v desetletju postala edino dovoljeno prevozno sredstvo na evropskem trgu vozil.
Leta 2020 je Evropa za izdelovalce avtomobilov uvedla največjo dovoljeno mejo 95 gramov CO2 na kilometer na prodano vozilo (povprečje), spletni politični portal Politico, ki se upira na izjave treh predstavnikov Evropske komisije, pa je poročal, da želi Komisija trenutni cilj zmanjšanja CO2 za leto 2030 dvigniti s 37,5 na 60 odstotkov v primerjavi z referenčnim letom 2021, leta 2035 pa na 100 odstotkov. To bi pomenilo dokončno ukinitev klasičnih bencinskih in dizelskih motorjev.
VDA: Ogroženo je do 215.000 delovnih mest
Predsednica VDA Hildebard Müller je pred kratkim ostro obsodila domnevno načrtovano nadaljnje zaostrovanje ciljev glede zmanjšanja CO2. Predlog Evropske komisije, da bi z letom 2035 mejne vrednosti voznega parka za nova vozila znižala na nič, bi dejansko pomenil prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem, je opozorila. "To ne bi bil samo konec motorja z notranjim zgorevanjem, temveč tudi konec hibridov, kar je v nasprotju z odprtostjo do različnih tehnologij, za katero sta se vedno zavzemala Komisija in njen podpredsednik Timmermans."
Müllerjeva je opozorila tudi na negativne učinke na delovna mesta v avtomobilski industriji. "Učinki na delovna mesta, zlasti na področju dobaviteljev, bodo precejšnji."
Inštitut Ifo je v imenu VDA že izračunal, da bi lahko do leta 2030 v EU izbrisali 215.000 delovnih mest. Poleg tega še vedno ni doslednega načrta EU za vzpostavitev ustrezne polnilne infrastrukture za električna vozila v vseh državah članicah.
Politiki električne avtomobile postavljajo v ospredje skoraj kot Noetovo barko za rešitev pred klimatskimi spremembami, vendar pa so pri tem v veliki zmoti. Tako vsaj trdi 170 znanstvenikov iz vsega sveta.
Profesor Thomas Koch iz Inštituta za tehnologijo v Karslruheju je za nemško tiskovno agencijo DPA pojasnil, da številke politikov navajajo na določene potenciale za prihranke v izpustih, ki jih v resnici ni. Dodaja, da so politiki tako imenovani »električni miks« preprosto narobe izračunali. Koch pravi, da vprašanje ne bi smelo biti »električni avtomobil ali avtomobil z motorjem na notranje zgorevanje« ampak preprosto »fosilna goriva ali ne«. V odprtem pismu evropski komisiji so znanstveniki izrazili zaskrbljenost nad odločitvijo Evropske unije, da še zaostri zahteve glede izpustov ogljikovega dioksida za nove avtomobile.
Z več kot 453.000 prodanimi električnimi in priključno-hibridnimi avtomobili je Evropa skoraj na enaki ravni kot Kitajska, kjer so prodali 489.000 električnih avtomobilov. Poleg tega je bilo zgolj v Nemčiji do konca maja registriranih skoraj 250.000 elektrificiranih avtomobilov, s čimer je ta država postala drugi največji trg tovrstnih avtomobilov na svetu.
Temu trendu sledijo tudi proizvajalci avtomobilov. Volkswagen načrtuje, da bo do leta 2030 prodal le še tretjino bencinskih in dizelskih avtomobilov, BMW in Daimler pa sta z načrti za isto obdobje nekje pri polovičnem deležu. Vendar pa velike korporacije kljub temu nočejo postaviti roka za konec prodaje konvencionalnih avtomobilov, saj se trgi in želje kupcev različno odzivajo na prizadevanja politikov. Elektrika iz premoga nima smisla Težavo povzroča tudi polnilna infrastruktura, ki je v marsikateri državi še zelo pomanjkljiva. Ker gre v bistvu za politična prizadevanja za rešitev pred pregrevanjem ozračja, je pomembno tudi, od kod prihaja elektrika, s katero bomo polnili električne avtomobile.
To se zgodi ko prodani politiki mislijo da so znanstveniki..
Ogrozeno bo vec milijonov delovnih mest. Pozabljate da so 5x cenejsi kitajski evji pred vrati, ni vec birokracije z izpusti k lahko kitajsko invazijo ustavi.
Da, seveda, in elektriko bo proizvajal TEŠ6 na premog, ki pridela miljardo deficita letno in onesnažuje tako, da je groza. Saj ste debili, ubožci. Od lje bo pa prišla elektrika za avtomobile? Iz zraka? Jo bo vizjak pričaral kot počivalšek… ...prikaži več sendviče in kristus vino? Slovenija je predstavila energetsko najbolj skromen evropski. program. Očitno bomo božjo pomoč res potrebovali...