Po šesturnem spancu na tleh ladje in hladu klime sva nujno potrebovala kavo. Prvič sva na finska tla zapeljala ob 8.30. Čakala naju je še pot po eni od redkih avtocest na finskem od Turkuja do Helsinkov.
Tudi na Finskem je uporaba avtoceste brezplačna, sva pa hitro ugotovila, da bi bilo bolje, če bi dizel natočila na Finskem kot na Švedskem. Nafta je v Skandinaviji v primerjavi z bencinom neverjetno poceni. Za bencin je treba na Finskem odšteti 1,5 evra za liter, cena za liter nafte znaša 1,12 evra. Manj kot v Sloveniji!
Po dveh urah vožnje sva bila že v kampu Rastila. Kamp je lep in urejen, ima veliko zelenih površin, lastno plažo, v bližini pa je metro, s katerim ste v 18 minutah v strogem centru Helsinkov. Za spanje za dve noči in s 15-odstotnim popustom na kartico Scandinavian camping card sva odštela le 34 evrov, pa še tuš s toplo vodo in internet sta bila brezplačna. Pozanimala sva se še, kje lahko kupiva vozovnico za metro, in že sva bila na vlaku za Helsinke. Dnevna turistična karta stane 6,8 evra, karta za enourno uporabo metroja pa 2,5 evra, kupite pa jo lahko na avtomatih na postajah podzemne železnice.
Pobrala sva še zloženke z načrtom mesta, ki šteje dobrega pol milijona prebivalcev. Najprej se nama je pogled odprl na mogočno pročelje glavne železniške postaje, s stolpom z uro, ki je drugi neuradni helsinški simbol. Prvi je fantastična evangeličansko-luterantska katedrala, v samem centru na glavnem trgu Marqet Square, ki je bela kot sneg z zelenimi "pokrivali", ki so vidna daleč naokoli. Helsinška katedrala je simbol in srce mesta, ki mu pravijo tudi belo mesto. Malo stran stoji druga znamenitost mesta s 300 otočki, največja pravoslavna cerkev v Zahodni Evropi Uspensky, ki se bohoti na majhnem gričku. Priporočava še ogled parlamenta, senatnega trga s stolnico in staro univerzo, živilski in ribji trg, univerzitetno središče Otaniemi, lahko pa se odločite za ogled številnih muzejev.
Po peš ogledu strogega centra sva odštela 30 evrov za dve vozovnici za ogled Helsinkov z ladjice. Ker sva si tako ogledala že Köbenhavn in Stockholm, hkrati pa je ogled še voden, se nakup obrestuje. Mesto je precej drugačno kot prej omenjeni skandinavski prestolnici. Čutiti je ruski vpliv. Tudi turistov iz sosednje Rusije je precej. Podobno kot v okolici Stockholma so si tudi Finci ob vodi postavili svoje marine in počitniške hiške, ob katerih uživajo ob koncu tedna. Voda ima poleti tu okoli 18 stopinj, kar je za nas mrzlo, za Skandinavce pa že skoraj prevroče. Finska je tudi dežela savn, teh ne manjka nikjer, skoraj vsak vikend ima svojo, tudi v kampih si boste v njih lahko privoščili razvajanje.
Ker sva imela v načrtu tudi obisk estonske prestolnice Talin, a nisva dobila karte za trajekt, sva se odločila, da si za Helsinke vzameva dva dni časa. Jutri si lahko preberete drugi del obiska Helsinkov.
Uporabni link: Kamp Rastila Helsinki
Preberite še:
