Avto
175 ogledov

Opel kadett B praznuje 50. rojstni dan

Opel kadett
1/8
Opel
Oplov legendarni model kadett, ki je bil predhodnica današnje astre, praznuje pol stoletja obstoja. Nemci so izdelali več kot 2,6 milijona primerkov tega legendarnega vozila, ki je bil priljubljen tudi med Slovenci.

Črki A sledi črka B. Tako je leta 1965 nova generacija kadetta B zamenjala prodajno uspešnico kadett A. Naslednik prvega povojnega kadetta je bil 18 centimetrov daljši, saj je v dolžino meril več kot štiri metre.

Kupcem je bil od začetka prodaje dalje na voljo v treh karoserijskih izvedbah: limuzina z dvema in štirimi vrati, kot karavan in kupe. Slednji je povzemal obliko takratnih ameriških avtomobilov s kratkim zadnjim delom, kot je bil na primer chevrolet chevelle. Raven, nagnjen zadnji del je skladno zaokrožal zunanjost kupeja in zgovorno napovedoval hitrost. Tri prezračevalne odprtine v obliki zarez, v širokem nosilcu strehe za vrati so bile njegova posebnost in prepoznaven znak. Danes je avtomobil, znan kot coupé s škrgami in je priljubljen med zbiratelji. Med starodobniki tudi dosega visoko ceno.

V začetku je bil litrski motor

Skladno z bolj športno podobo nove generacije avtomobila, je bila tudi moč motorja povečana za pet konjskih moči. Premer valjev štirivaljnika je bila povečan za tri milimetre, tako, da je delovna prostornina motorja znašala 1078 cm3, največja moč pa 33 kilovatov (45 KM). Izvedba 1,1-litrskega motorja, z večjim kompresijskim razmerjem in oznako S se je postavljala z največjo močjo 40 kilovatov (55 KM). Leta 1966 se ji je pridružila različica s kratkim hodom batov, z dvojnim uplinjačem, ki je dosegla največjo moč 44 kilovatov (60 KM). Vrh motorne ponudbe je zasedel 1,9-litrski štirivaljnik največje moči 66 kilovatov moči (90 KM). Vzet je bil iz rekorda C in namenili so ga posebni izvedenki kadetta B za rally. Isti motor je poganjal tudi model opel olympia, prepoznaven po bogato opremljeni premijski različici. Ta se je od kadetta ločila tudi z masko motorja posebne oblike. Od leta 1968 dalje so kupci ob ročnem, štiristopenjskem menjalniku, lahko segli tudi po tristopenjskem samodejnem menjalniku. Možnost je bila za tisti čas zelo nenavadna za Kadettov avtomobilski razred. Na začetku je bil tristopenjski samodejni menjalnik na voljo le z 1,7 in 1,9-litrskim motorjem, leto kasneje pa so si ga kupci lahko omislili tudi v Kadettu z 1,1-litrskim motorjem največje moči 44 kilovatov (60 KM).

Avtomobil, izdelan v Bochumu je izstopal tudi z 12-voltno električno napeljavo. Tekmeci iz Kölna, Wolfsburga in Münchna so takrat imeli še šestvoltni električni sistem.

Vedno večji

Z novo generacijo je bil prvič registriran kot avtomobil s petimi sedeži. Vendar je to veljalo le za obe limuzinski različici, kupe je ostal štirisedežnik. Prirastek v dolžino je bil s pridom izrabljen za odločno povečavo potniškega prostora, vendar se je za 12 odstotkov povečal tudi prtljažnik, saj je skladno z merili VDA meril 337 litrov.

V prem letu izdelave jih je s tekočih trakov pripeljalo več kot 105.000. Če je danes več kot 60 odstotkov Oplovih kompaktnih modelov karavanov, je v času kadetta B znašal delež vozila s podaljšanim zadkom le 17 odstotkov. Glede na to, da je bilo približno 50 odstotkov izdelanih kadettov izvoženih, je prodajni uspeh novinca odločno pljusknil tudi čez nemške meje. Izboril si je domovinsko pravico na cestah v več kot 120 držav.

Uspehi tudi v reliju

Dolgo preden je VW vpeljal razred GTI je leta 1966 med kupce pripeljal rallye kadett. Kupe s pokrovom motorja črne mat barve in vzdolžnimi črtami je na vsakdanje ceste pripeljal z 1,1-litrskim motorjem, z dvojnim uplinjačem največje moči 44 kilovatov (60 KM). Od leta 1967 dalje si ga je bilo mogoče omisliti tudi z 1,9-litrskim motorjem. Črn pokrov motorja ni bila oblikovalska kaprica, ampak so črno barvo izbrali zato, da bi zmanjšala za voznika moteč odsev močne sončne svetlobe. Tovrstno rešitev je narekovalo udejstvovanje v reliju tistega časa. Motor največje moči 66 kilovatov (90 KM) je pognal avtomobil do največje hitrosti 170 km/h. Posebno, svojevrstno varnostno »rezervo« je zagotavljalo športno podvozje. S številnimi športnimi pritiklinami in voznimi zmogljivostmi je bil dirkalni kadett idealen za amaterski šport. Njegov seznam zmag je zel odolg. Zanesljiv in cenovno dostopen avtomobil je zmagal na reliju Stuttgart-Lyon-Charbnniéres, Hessen Rallye, Rallye Trifels in na Tour de Luxemburg. Oplov preparator športnih avtomobilov Günter Irmscher je leta 1967 zmagal na Tour d'Europe. Istega leta je kadett B slavil največjo športno zmago od začetka prodaje. Posadka Lambart/Vogt je slavila v tekmovalnem razredu na reliju Monte Carlo. Statistika iz leta 1968 razkriva, da je na 238 dirkah v tekmovalnem razredu slavil 222 krat in ob tem osvojil 345 zlatih in 287 srebrnih medalj.

Olympia za individualiste

Opel je pionirsko vlogo pri zasnovi in izdelavi nišnih vozil potrdil z olympio A, razvito iz kadetta B. "Olympia dviguje uspešen Kadettov koncept na višjo raven," je bilo zapisano v novinarskem materialu tistega časa. "Z enakimi, kompaktnimi zunanjimi merami, prepriča Olympia z boljšimi voznimi lastnostmi in izjemno opremljenost za višjo raven udobja." Pravilnost odločitve avtomobilskega izdelovalca iz Rüsselsheima je med leti 1967 in 1970 potrdilo 80.000 kupcev olympie A. Luksuzni kupe je bil na voljo z največjimi močmi motorjev 44, 55 in 66 kilovatov moči. Bogato opremljenost so izpostavljala prekrivala poda posebne izvedbe in obloge plošče z merilniki v izvedbi "z občutkom pravega lesa". Spremenjena maska motorja s kromiranimi prečkami in kromiran odbijač, pravokotne luči in večji zadnji bočni šipi, so na vrednostni lestvici dvignili odločno navzgor tudi zunanjost avtomobila.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.