Alternativ klasičnim pogonskim energentom, dizlu in bencinu, je na cesti vse več. Plug-in hibridom, torej kombinaciji električnega motorja in motorja z notranjim zgorevanjem, ki omogoča tudi vožnjo zgolj na elektriko, napovedujejo lepo prihodnost, za letos se napoveduje prodor električno gnanih baterijskih vozil, v bolj daljni prihodnosti se omenja velik potencial vozil na vodik.
Plin treutno najprimernejša alternativa
Sam vidim trenutno dve bistveni prednosti pred drugimi alternativami, nakupna cena in dostopnost energenta na bencinskih postajah, tako doma, kot v tujini.
Bistvo testa ni bil primerjava z baterijskimi vozili, saj se trenutno plin kaže kot alternativa bencinskim in dizelskim pogonskim agregatom. Dizelskim zato, ker je dizelska tehnologija dražja, kompleksnejša tako s strani servisiranja, kot delovanja, na dolgi rok so stroški z dizlom višji kot z vozilom s kombinacijo bencinskega motorja in plinskega sistema. Od bencinskih modelov pa zaradi cenejše vožnje. Je pa servis mokke na plin nekoliko dražji od primerljivega bencinskega modela, saj je treba na vsakih 60.000 kilometrov zamenjati plinski filter.
Pomembna Oplova prednost je tovarniška vgradnja, še posebej s stališča servisiranja in garancij. S tem se izognete težavam, ki nastanejo ob morebitnih napakah ali okvari tovrstnih sistemov v vozilih.
Enostavno preklapljanje in spremljanje dosega
Na videz gre za povsem običajno mokko, ki je imela pod motornim pokrovom preverjen 1,4-litrski turbo bencinskim motor z 103 kilovati moči (140 KM), šeststopenjskim ročnim menjalnikom in pogonom na prednji kolesni par. Že videno, preizkušeno in zadovoljivo. A je pri različici pomemben dodatek plinski pogon. Pozitivno ocenjujem, da je vidnih spremembe v primerjavo s klasičnim pogonom res minimalno. Pod pokrovčkov za polnjenje bencina je nastavek za polnjenje s plinom, v notranjosti je gumb za preklapljanje med plinskim sistemom in vožnjo na bencin, voznik pa nivo bencina ali plina v posodi spremlja s pomočjo istega merilnika. Na potovalnem računalniku se izpisuje skupen doseg, torej z bencinom in plinom, ali ločen, po želji. Tako preklapljanje med pogoni, kot spremljanje porabe, je zelo enostavno.
Na plin iz Ljubljane do Milana
Večino poti smo naredili po avtocesti, skozi Slovenijo do Gorice in naprej do Milana, ter doline Aoste do predora Mont Blanc (zanimivo je, da pred vstopom v tunel stoji tabla, ki voznike vozil na plin opozarja, da osebje o tem obvestijo). Pot nas je skozi Francijo vodila do Ženeve. Skupaj 800 kilometrov poti, brez ustavljanja na bencinskih črpalkah! Odlično! 35 litrov velika posoda za plin se je izpraznila šele v okolici Milana, ko smo prispeli v Ženevo je bila posoda za bencin napolnjena skoraj do polovice. Z kombinacijo polne posode za plin in bencin je tako možno narediti tudi več kot 1300 kilometrov.
Za 11 evrov iz Ljubljane do Kopra in nazaj
Izračun je pokazal, da pri avtocestni vožnji porabimo devet litrov plina na 100 prevoženih kilometrov, ko deluje zgolj bencinski prisilno polnjen agregat pa 8,3 litra. Poraba plina je torej višja tako od bencina, kot od 1,6-litrskega dizla, ki na avtocesti glede na teste nemških kolegov porabi dobrih šest litrov plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. A je plin veliko cenejši, cena pa je tako kot pri bencinu in dizlu strmo padla v zadnjih mesecih in je najnižja po letu 2010, s tem pa je tudi strošek za voznika veliko nižji. Na 100 kilometrov poti je bila kombinirana poraba v povprečju devet litrov plina na 100 prevoženih kilometrov, kar preračunano v evre, ob trenutno zelo nizkih cenah za avtoplin, pomeni 5,74 evra na 100 prevoženih kilometrov. Torej 11,5 evra od Ljubljane do Kopra in nazaj
Izračun pokaže, da se lahko investicija v LPG povrne po manj 30.000 prevoženih kilometrih. Prihranek vožnje zgolj s plinom je tudi do tretjino nižji v primerjavi s klasičnim agregatom. Vendar pa je treba poudariti, da se je treba voziti na plin, bencin mora biti le za „rezervo.“ Posoda za bencin naj bo napolnjena le pred daljšimi potmi, drugače predstavlja le dodatno težo, ko se vozimo na plin.
Cena avtoplina trenutno zelo ugodna
Seveda je pogoj za nakup LPG različice odvisen tudi od razmerja med ceno plina in bencina, oziroma dizla. Če zaupamo statistiki in pogledamo stanje od leta 2007 naprej so bili vzponi in padci tako pri plinu kot pri ostalih dveh energentih. Pomembna odločitev pri nakupu je tudi namen uporabe. LPG se za idealnega izkaže za daljše poti in manj za vožnjo po mestu. Za zagon je vedno zadolžen bencin, nato pa vozilo odvisno od zunanjih vplivov preklopi na plin. A tudi v hladnem vremenu je Oplov sistem preverjeno dober. Je pa res, da tisti, ki prisegajo na štirikolesni pogon, LPG različice še ne bodo morali kupiti.
Servis dizelske 1,6 CDTi in plinske LPG mokke
|
Redno servisiranje |
1,6 CDTi |
1,4 Turbo LPG |
|
30.000 in 90.000 kilometrov |
220,13 evra |
189,98 evra |
|
60.000 in 120.000 kilometrov |
419,29 evra |
367,79 evra |
Podatki o vozilu: Opel mokka 1.4 turbo LPG 4x2 (cosmo)
Motor: bencinski, štirivaljni, 1.364 ccm
Najvišja moč: 103 kW (140 KM) med 4.900 in 6.000 vrtljaji
Navor: 340 Nm med 1.750 in 3.000 vrt./min
Dimenzije (D x V x Š v mm): 4.278 x 1.777 x 1.658, medosna razdalja 2.555
Najvišja hitrost: 197 km/h
Pospešek: 10,2 sekunde od 0 do 100 km/h
Prtljažnik (v litrih): 365/1372
Poraba na testu: 9,0 litra (LPG), 124 g CO2/km (LPG)
Cena (v evrih): od 21.560 € (osnovni)/ 25.790 € (testnik z dodatno opremo)
Plusi: Doseg, delovanje plinskega sistema, enostavna uporaba, cena vožnje na kilometer;
Minus: Manj odziven motor v nizkih vrtljajih, še nezadosno število polnilnih postaj za plin izven mest in avtocestnega križa;
