“Zavirajte, zavijte, pritisnite plin!”, “Za dva ali tri kilometre na uro počasneje vstopite v ovinek.” “Poravnajte kolesa, iščite oprijem!” “Začutite morate gibanje zadka avtomobila!” “Vedno glejte tja, kamor želite, da bo avto šel.” Navodila inštruktorjev po radijski zvezi so se stopnjevala z vsakim prevoženim krogom po belem poligonu. Hitrost je naraščala in da, tudi nežni stiki z belimi zidovi poligona so se dogajali vse pogosteje.
Na sosednjem odseku poligona je ravno moral posredovati traktor z verigami na velikanskih kolesih, da je povlekel s snega porscheja 911, čigar voznik je bil na spolzkem za trenutek prepogumen oziroma premalo pazljiv pri obvladovanju surove moči.
Bil je to precej drugačen trening varne vožnje. Pa nismo bili nekje v arktičnem polkrogu daljne Skandinavije, temveč vsega dobro uro vožnje prek Karavank. V idiličnem ledenem kraljestvu v bližini avstrijskega naselja Thomatal, nedaleč od vznožja gore Katchberg na meji med Koroško in Solnograškim, na prek 1.000 metrov nadmorske višine in pri -10 stopinjah Celzija. Razmere, kot nalašč za poligon atraktivne vožnje v zimskih razmerah in učenja tehnik obvladovanja vozila v najbolj zaostrenih pogojih. Na zunaj deluje le kot ozko travnato posestvo, kakršnih v Sloveniji mrgoli, le z dodatkom lične hišice in kopice servisnih kontejnerjev.
A v ozadju se skriva izpiljeno znanje, kako s cisterno vode in “grederjem” na bližnjih travnikih in jasah vsak večer znova poskrbeti za mojstrsko pripravo podlage. V 20 letih so v ekipi iz imena Winterfahrtraining uspeli ustvariti nekaj, kar je znano daleč po Evropi.
Tako znano, da na njem treninge izvaja sloviti Walter Röhrl, da se na njem kalijo mladi reli dirkači, sem vozijo svoje zaposlene na timbildinge številna podjetja, seveda ga s pridom izkoriščajo tudi avtomobilske znamke.
“Že dolgo poznam ekipo, ki stoji za tem poligononom in so preprosto najboljši. Zato smo redno njihovi gostje,” je pojasnil Sascha Bert, vodja inštruktorjev pri Oplovih intenzivnih treningih. Če to reče Sascha, potem bo že moralo držati - v 80. letih je kariero na pistah začel kot dvakratni nemški prvak v kartingu, nadaljeval pa z uspehi v različnih tekmovanjih od formule 3, do prvenstev DTM, FIA GT in GT3.
Tudi njegovi kolegi inštruktorji so vsi prekaljeni sukalci volana z bogatimi izkušnjami iz dirkališč. Prav zato je njihov program Opel experience, v katerem nudijo najrazličnejše tečaje in doživetja Oplovih sedanjih in nekdanjih avtomobilov, močno povezan z dirkaškim oddelkom Opel Motorsport. Znotraj slednjega se je v nemškem reli pokalu Adam zadnji dve leti zelo izkazal tudi mladi Radovljičan Tim Novak, ki želi sedaj novo pridobljene izkušnje unovčiti v domačem reli prvenstvu.
Insigniin 4x4 vožnjo napravi enostavno zabavno
Naloga Oplovih inštruktorjev je bila dvojna - da trening vožnje po ledu in snegu zapustimo kot samozavestnejši vozniki in da hkrati spoznamo inovativne skrivnosti učinkovitega Oplovega 4x4 pogona, ki so ga premierno vgradili v njihovo insignio. Za razliko od pogonov pri drugih znamkah, ki se zanašajo na prenos moči prek diferenciala, so namreč Oplovci za prenos motorne moči na zadnji par koles razvili precej kompaktnejši (lažji), a hitrejši sistem.
Deluje po principu nadzora vektorjev navora, pri čemer se navor z glavne gredi na stranski osi iz 4x4 modula prerazporeja z vklapljanjem in izklapljanjem dveh sklopk. To pomeni, da Twinster, kot so pri Oplu poimenovali svojo iznajdbo, poleg klasičnega prerazporejanja navora na kolesa z boljšim oprijemom, kot ga poznamo iz modelov z diferenciali, v zavoju še dodaja navor na zunanje zadnje kolo in ga vzame notranjemu, s tem pa lahko praktično izniči podkrmarjenje oziroma uhajanje prednjega dela, še preden se ta pojavi. Posledica takšnega 4x4 sistema je, da je v zavoju insignia izrazito stabilna in vestno sledi ukazom volana.
Občutne so razlike med posameznimi nastavitvami delovanje podvozja, motorja in krmiljenja. Pri nastavitivi “normal” se insignia trudi ostati do konca nevtralna, 4x4 pogon pa se bolj kot na aktivno prenašanje navora na zunanje kolo zanaša na iskanje idealnega oprijema obeh zadnjih koles.Takrat 4x4 deluje opazno nežnejše, na sneženi podlagi je bilo vidnega več dela za elektronska sistema nadzora oprijema (traction control) in stabilnosti (ESC).
Ob vklopu režima nastavitve “sport” pa postane očitno, kako je zadnji pogon vnaprej pripravljen, da ob pritisku na plin takoj “zagrabi” v podlago in pomaga aktivno premagati podkrmarjenje in natančno poravnati skoraj pet metrov dolg avtomobil. Insignio je zato mogoče kljub velikim hitrostim zelo zanesljivo zapeljati skozi ovinek. No, na oprijemu, kot ga (ne)omogočata led in sneg, je tudi tega lahko enkrat konec in takrat mora stopiti v ospredje znanje drsenja skozi ovinke, pri čemer pa so pravila v marsičem skregana z logiko običajne vožnje.
Prav tu se skriva še ena posebnost, ki insigniin pogon loči od večine 4x4 sistemov konkurentov - nadpovprečno zabavna plat. Ob popolni izključitvi elektronskih pomagal zmore prenašanje moči na zadnji kolesi igrivo sukati zadnji del avta močno v levo ali desno, kar v rokah veščega voznika, ki zna čutiti avto “z zadnjico”, insignio prelevi v zelo zmogljiv stroj za vožnjo “počez”. To smo skušali tako s kombilimuzinskim grand sportom kot karavanskim sports tourerjem občutiti sami, še bolje pa nam je to pri hitrostih, ki so dosegale celo blizu 100 km/h, demonstriral inštruktor Sasha v insignii z 2,0-litrskim bencinskim motorjem (191 kW/260 KM) in nameščenimi ježevkami. Seveda je takšne vragolije priporočljivo početi zgolj in le v nadzorovanem okolju, kot ga je omogočal zimski poligon.
Da se je srčni utrip vsaj malo umiril, so nas inštruktorji posadili še v mokke X, enega redkih B-suvov z možnostjo pravega 4x4 pogona, ter izpeljali demonstracijo enostavne vožnje v zasnežen klanec in nazaj v dolino.
Kratek pogovor: Sascha Bert, glavni inštruktor pri Opel Experience
Kako se trening zimske vožnje razlikuje od drugih, ki jih ponujate znotraj programa Opel Experience?
Zimski trening je precej drugačen, ker poteka pri nizkih hitrostih in na podlagi z minimalnim oprijemom, cilj pa je, da voznik na koncu razume gibanje vozila v vožnji skozi ovinek. Velik poudarek je tudi na pravilni tehniki varnega zaviranja in to istočasno s spreminjanjem smeri.
Lahko s pridobljenim znanjem iz takšnega zimskega treninga bolj zanesljivo vozimo tudi spomladi, poleti ali jeseni?
Da, seveda, takšna izkušnja lahko pomaga v vsakem letnem času, saj je voznik na podlagi novega znanja in razumevanja gibanja vozila lahko v prometu bolj samozavesten in zanesljiv, še posebej na spolzkem.
Lahko podate kakšen tipičen primer vožnje v zimskih razmerah, ko vozniki počnejo še posebej velike napake?
Glavna in najpogostejša napaka je, da v spolzkem ovinku, ko vozilo že prične drseti, še dodatno obračajo volan v notranjost ovinka, namesto da bi skušali povrniti oprijem s pravo kombinacijo poravnave volana, odvzemanja plina in pritiska na zavore. Pri zaviranju pa so premalo odločni, pogosto ne razumejo delovanja asistenčnih sistemov, kot sta pomoč pri zaviranju ABS in za stabilnost ESC.
Se sploh splača vložiti dodaten denar v 4x4 pogon pri avtih, kot je insignia, če ne živimo ravno v alpskem okolju?
Absolutno, sam bi vedno izbral 4x4 pogon. Zagotavlja mi namreč dodatno varnost na cesti, še posebej v spolzkih razmerah.
andrej.leban@zurnal24.si
4x4 je samo strosek, povprecen Janez ga ne rabi.
Subaru je avto za danes. Legacy, Outback, Forester, Impreza, Justy, Levorg. ... AWD > 4x4