35-letni, v Nemčiji rojeni Benjamin Tomec, je ponosen na svoje poreklo. Starša sta doma iz Murske Sobote. Prekmurje obišče večkrat na leto. Z njim smo se v tekoči slovenščini pogovarjali na temo njegovega poklica.
Je inženir zadolžen za tovorna vozila, pri Daimlerju pa opravlja tudi funkcijo testiranja vozil za stranke. Tomec je več kot zanesenjak, saj je ugleden strokovnjak na področju poznavanja tovornih vozil. Z njim sem se na temo tovornjakov sedanjosti in prihodnosti pogovarjal kar v tovornjaku med vožnjo na poti od Ljubljane do Portoroža, ki je testna trasa mednarodne predstavitve. Na njej Mercedes-Benz Trucks te dni domačim in tujim novinarjem z vsega sveta demonstrira učinkovitost svojega najnovejšega pogonskega motorja v aktualni generacija modela actros.
Koliko ste imeli vi vlogo pri tem, da je Mercedes mednarodno predstavitev pripeljal v Slovenijo? To je lepa promocija za našo državo.
Seveda sem pri šefih "navijal", da bi bila predstavitev v Sloveniji. To je res dobra promocija glede na to, koliko novinarjev bo pisalo o svojih vtisih s predstavitve.
Tudi laiki na področju avtomobilizma vedo, kaj pomeni biti inženir. Kaj pa pomeni biti odgovoren za testiranje vozil za stranke?
Pri Mercedes-Benz Trucks imamo uveljavljen program, pri katerem našim kupcem v razvojni fazi odstopimo tovornjak v namen preizkušanja. Na ta način iz prve roke, še pred uradno predstavitvijo modela, vidimo, ali se pojavljajo kakšne napake, ki jih lahko nato odpravimo. Preizkusi pogosto potekajo v zahtevnih pogojih, bodisi tam kjer je zelo mrzlo, recimo na severu Finske, ali tam, kjer je ekstremno vroče, na jugu Španije. Prav tako imamo izdelane določene trase, kjer lahko v realnih razmerah preizkusimo učinkovitost in porabo naših tovornjakov z različnimi aplikacijami.
Na tak način lahko kupec glede na traso, na kateri je bil test narejen in ustreza njegovim potrebam, zelo točno izračuna, kakšen strošek bo imel z vozilom. Učinkovitost je namreč zelo pomembna, saj poraba goriva predstavlja 30 odstotkov celotnega stroška podjetnika, ki ga bo imel s tovornjakom. Vsake izboljšave pri porabi so zato zelo dobrodošle in tu smo pri Mercedes-Benz Trucksu v prednosti.
Torej mora biti razvoj in ponudba bolj racionalna kot pri avtomobilih?
Res je. Pri avtomobilih pomembno vlogo igrajo čustva, pri tovornjakih zgolj posel.
Se tudi zato niste odločili za razvoj menjalnika z dvojno sklopko, kot nekateri konkurenti?
Tako je. Nakupna cena bi bila prevelika. Podjetnik natančno izračuna, koliko ga nov tovornjak stane in koliko stroškov bo imel z njim. To ve praktično na kilometer natančno.
Verjetno je kljub napredni tehniki še vedno veliko odvisno od voznika tovornjaka, kakšna bo poraba goriva?
Voznik predstavlja velik faktor. Okoli 15 odstotkov so lahko odstopanja pri porabi goriva med vozniki. Če upoštevate, da smo z novim motorjem, ki ga vgrajujemo v actrosa, privarčevali tri odstotke goriva, kar v mednarodnem prometu na letni ravni pomeni okoli 1.100 evrov, lahko pa tudi več, odvisno od števila prevoženih kilometrov, potem lahko izračunate, kaj pomeni 15 odstotkov.
Pa se kupci kdaj tudi pritožijo, da njihov tovornjak porabi več, kot ste vi izmerili v vaših testih?
Tudi to se lahko zgodi. Ponavadi hitro ugotovimo, da je napaka pri vozniku in njegovem slogu vožnje. Z novimi motorji se je, podobno kot pri avtomobilih, spremenil način vožnje. Naš novi 12,8-litrski šestvalji motor v actrosu omogoča vožnjo v zelo nizkih vrtljajih, pri okoli 1.100 vrtljajih in ne več 2.000 in več vrtljajih, kot je bilo to običajno v preteklosti.
Kaj pa hibridi? So primerni za tovorna vozila?
Kot sem omenil, stranka ve, koliko jo bo stal tovornjak. Če ne vidi prednosti v stroških, če ne privarčuje na gorivu toliko, da pokrije višjo nakupno ceno, potem se za nakup ne bo odločila. Trenutno so hibridni sistemi še dragi, saj so elektromotorji večji in močnejši kot v osebnih avtomobilih. Pri Mercedesu smo že leta 2010 predstavili hibridni tovornjak atego, ki je med drugim prejel nagrado strokovne žirije za tovornjak leta 2011. Ponaša se z do 15 odstotkov nižjo porabo goriva in izpusti CO2. Prve resne in dobre izkušnje s temi vozili torej imamo. V razvoju spremljamo napredek tehnologij, spremljamo kako napreduje razvoj baterijskih sistemov in tudi, ali so kakšne možnosti za vgradnjo v serijska tovorna vozila.
Kaj pa plinski sistemi?
Največ povpraševanja po njih je v aplikacijah namenjenih komunalnim storitvam, recimo za odvoz odpadkov, pa tudi v avtobusih.
Pri Daimlerju že testirate tovornjake z vgrajenim avtopilotom. Kako blizu smo samodejni vožnji pri tovornjakih?
Res je, testi potekajo v realnem prometu na avtocesti na Bad-Wuttenbergškem. Vsi sistemi, ki omogočajo samodejno vožnjo so na voljo že danes. Potrebujemo pa zakonodajo, da lahko te sisteme množično pripeljemo na cesto. Z druge strani rabimo čas, da bo to, kar danes zmore voznik, zmogla tudi tehnologija. Avtopilot bo moral biti na takem nivoju, da bo znal zavirati, pospeševati in predvidevati, tako, kot to zna človek.
Mercedes-Benz je pokazal študijo tovornjaka z avtopilotom za leto 2025. Bomo res še desetletje čakali na samodejno vožnjo?
2025 bo verjetno kar prava letnica. Takrat bomo pripravljeni, da se bodo lahko samodejna vozila zapeljala tudi v križišče, ne le po avtocesti.
Bo samodejna vožnja prinesla naslednji korak pri varčevanju z gorivom? Koliko se bo dalo privarčevati?
Teh ocen natančno še nimamo. Cilj je, da se dopušča čim manj napak pri uporabi. Omenili smo, da je danes poraba goriva odvisna tudi od voznika samega. Ko bodo sistemi dobro usklajeni, obstajajo potenciali za dodatno znižanje porabe, a za zdaj še ne moremo govoriti, koliko bi to lahko bilo. Nimamo še te izkušnje, s temi raziskavami šele začenjamo.
Pri Mercedes-Benzu ste napovedali, da bodo tovornjaki prihodnosti medsebojno komunicirali z avtomobili, tako se bodo med seboj denimo samodejno opozarjali, ko bodo zavirali in tako povečali varnost. Nam lahko poveste več o tem?
Zagotovo bo tehnologija usmerjena v komunikacijo med vozili. Mi smo zelo aktivni pri komunikaciji med vsemi vozili, ne samo osebnimi vozili, tudi med osebnimi vozili in tovornjaki. To bo naslednja točka, ki bo omogočila samodejno vožnjo. Komunikacija je izredno pomembna za izboljšanje varnosti. Na primer, vozimo se v tovornjaku in nimamo informacije, da bo čez tri kilometre zastoj. Če nam bo to sporočil avto, ki stoji v zastoju, bomo vedeli zanj, in se bomo na to pripravili ter mirno ter varno pripeljali do konca kolone. Brez nevarnosti naleta, kot se to dogaja danes. Še prej se bo treba dogovoriti o poenotenju standardov in komunikacije, da ne bodo le Mercedesova vozila komunicirala med seboj, pač pa tudi vozila drugih znamk.
čestitamo...