Daciina oblikovalska prenova je zajela tudi sandera, ki ne vabi več le z nizko ceno, ampak tudi z modernejšim videzom, predvsem pa so evropske regulative tudi nizkocenovnike prisilile, da ponudijo več varnostne opreme. 1,5-litrski dizel ni zadnji krik mode, je pa zanesljiva izbira.
Sandero je dobil nove, moderne linije, tako, da ne bo nikomur v zadregi ko bo iz njega izstopal pred trgovino ali polnim lokalom.
Novosti je veliko, še najbolj drugačna je oblika žarometov zadaj. Izginila je neprivlačna izpušna cev, ki je zdaj v celoti skrita pod zadnji odbijač, kljub temu pa smo pogrešali vsaj LED dnevna svetila, ki ceno vozilu ne bi dvignila toliko, da bi bila ogrožena njena cenovna konkurenčnost v primerjavi z ostalimi nizkocenovniki.
Da gre za cenejše vozilo še vedno opazimo pri glasnem odpiranju in zapiranju vrat, a moramo priznati, da je slika znotraj veliko boljša, kot je bila pred prenovo. Občutka plastičnosti se verjetno pri Dacii še dolgo ne bomo znebili, a so po drugi strani materiali trpežni. Tudi izolacija je izboljšana, piš vetra pri višjih hitrostih ni več tako moteč.
Stikala zbrali na sredini
Večina stikal je zbrana na sredini, tudi za električni pomik stekel spredaj in zadaj. Opreme za nizkocenovnika ni malo, a je treba poseči po najvišji stopnji opreme in še dodatkih.
Šele najvišja oprema (laureate) prinaša zračno blazino za sovoznika, skupaj premore le štiri, evropska zakonodaja, ki proizvajalcem vozil veleva, da mora biti v novem vozilu sistem ESP, je tudi Dacio prisilila, da se je ta končno znašel med serijsko opremo. Klimatska naprav ostaja ročna in kot taka zelo povprečna. Tudi pozimi avtomobil potrebuje dolgo časa, da ogreje notranjost.
Velika nasprotja
Prtljažni lahko s 320 litri osnovne prostornine s pomočjo zložljive zadnje klopi (60/40) spremenimo v manjši dostavnik, ki skozi veliko odprtino pogoltne 1200 litrov prtljage. Dacia je na sanderu pokazala, da je moč v enem avtomobilu združiti dva različna časovna obdobja. Ob odpiranju vrat prtljažnika je treba še vedno stisniti na gumb, ki spominja na tistega na znamenitih zastavinih modelih. Pravo nasprotje je odpiranje pokrova motorja, ki ga ni treba podpirati s palico, pač pa stoji ob pomoči hidravlike.
Sandero je dobil novo motorizacijo, a je imel testnik preizkušeni 1,5-litrski štirivaljni dizelski motor s 55 kilovati moči, ki se je že večkrat izkazal za dobro kombinacijo voznih lastnosti in porabe. Nič drugače se ne obnese pri sanderu, smo pa opazili, da v mrzlih dneh težje zagnati, kot pri modelih z diamantom na motorni maski.
Korak naprej je sandero naredil na cesti, kjer je veliko bolj miren in stabilen, voznik ima več občutka, kaj se dogaja pod kolesi, podvozje zmore v ovinkih več, a je treba poudariti, da ne gre pretiravati. Še vedno so slabši del zavore, še posebej ko je avtomobil nesorazmerno obtežen. Je pa precej udoben, še posebej na slabših cestah, le petstopenjski ročni menjalnik je trd in manj natančen.
Cena je še vedno velik adut, a tudi ta ni več nizka, če izberemo najvišjo stopnjo opreme (laureate) in dizelski agregat. 7.790 evrom, kolikor stane vstopni bencinski model, je treba v primeru testnika dodati še skoraj štiri tisočaka, a je tudi takšen konkurenci nedosegljiv.
Podatki o vozilu: Dacia sandero dCi 75 laureate
Motor: dizelski, štirivaljni
Prostornina: 1.461 cm3
Največja moč: 55 kW (75 KM) pri 4.000 vrtljajih
Najvišji navor: 180 Nm pri 1.750 vrt./min.
Testna poraba: 5,3 litra/100 km (mešani cikel), izpust 103 g CO2/km
Zmogljivosti: 162 km/h, 14,2 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (D x Š x V) (v mm): 4.085 x 1.733 x 1.518, medosna razdalja 2.589
Prtljažnik: 320/1200 litrov
Cena: 10.180/11.665 evrov (Osnovni dizel/testni dizel)
