Letošnja osrednja tema Tedna mobilnosti bo multimodalnost. Beseda, ki v zadnjih letih z ozaveščanjem o onesnaževanju okolja, izgubljanju časa in denarja v prometnih konicah in iskanju prostih parkirnih mest, ter zaradi hitrega tempa življenja in preobilice dela pomanjkanju časa za rekreacijo, vse bolj dobiva na pomenu. Mnogi strokovnjaki celo pravijo, da smo se ljudje toliko razvadili, da smo začeli zlorabljati avtomobil. Vsako osmo potovanje z avtomobilom naj bi bilo krajše od 500 metrov.
Pred začetkom tedna mobilnosti smo se odločili narediti primerjalni test. Trije prijatelji smo se zmenili, da se dobimo v središču Ljubljane, pred Prešernovim spomenikom. Vsak od nas je imel nalogo do cilja priti z različnim prevoznim sredstvom - avtomobilom, električnim kolesom oziroma avtobusom Ljubljanskega potniškega prometa. Da bi bila tekma poštena, smo v korist eksperimenta vsi startali istočasno iz istega začetnega mesta - P+R (park and ride) parkirišča na Barju.
Evropski dan brez avtomobila je bil prvič organiziran v Franciji leta 1998, zamišljen pa je bil kot priložnost, s katero lahko mesta pokažejo svoja prizadevanja za varstvo okolja. Vsakega 22. septembra lahko lokalne skupnosti predstavijo svoja mestna središča v drugačni luči in izvedejo ključne dejavnosti, namenjene omejevanju avtomobilskega prometa na določenih območjih, spodbujanju uporabe trajnostnih oblik prevoza in ozaveščanju prebivalcev o vplivih njihove izbire potovalnega načina.
Prvi je moral napolniti kartico Urbana za uporabo Ljubljanskega potniškega prometa, kar ga je za dvosmerno pot stalo 1,2 evra. Drugi, v osebnem avtomobilu je imel strošek z gorivom in parkirnino v središču Ljubljane (0,7 evra za eno uro parkiranja), tretji je uporabljal električno zložljivo kolo S-bike, ki ga lahko do P+R parkirišča, kamor se vozijo in parkirajo delavski migranti iz okolice Ljubljane in bolj oddaljenih mest, potegneš kar iz prtljažnika avtomobila in nadaljuješ pot do pisarne, kjer lahko varno, skritega pred očmi nepridipravov, polniš baterijo. Stroškov z električnim kolesom, ki zgolj pomaga pri vrtenju pedal in pridobivanju hitrosti so zanemarljivi, ko je treba polniti baterijo.
V korist izenačenosti sta kolesar in voznik avtomobila počakala, da se je tretji hkrati odpeljal z avtobusom, ki ga smo ga skupaj čakati več kot 10 minut. Test smo izvedli malo pred 9. uro zjutraj, ko je največja jutranja prometna konica že začela popuščati.
Multimodalnost pomeni združevanje različnih prevoznih sredstev, na primer, da se do Ljubljajne pripeljemo z vlakom in pot nadaljujemo do cilja z avtobusom, kolesom, najetim električnim avtomobilom ... Multimodalnost je torej vroča tema, ko govorimo o novem načinu premikanja in prevoza. Po zgledu nekaterih evropskih mest naj bi tudi pri nas več prostora namenili pešcem in kolesarjem, avtomobili pa se bodo morali postopoma umakniti iz mestnih središč. Takrat bo multimodalnost pridobila pravo vrednost. Do cilja imamo na voljo veliko možnosti, ki nam lahko skrajšajo čas in potovalne stroške. Z uporabo javnih koles, avtobusov, vlakov ali souporabo avtomobilov zmanjšaš ogljični odtis, hkrati pa naredimo tudi nekaj zase. Na spletni strani posvečeni letošnjem Tednnu mobilnosti so zapisali, da so mobilni ljudje srečnejši ljudje.
Po dobrem kilometru poti, skupaj je bila pot dolga okoli tri kilometre, smo bili pri rdeči luči na semaforju še povsem poravnani. Z zložljivim S-bikom smo namreč na ravninskih delih kljub majhnim gumam, ki so namenjene premagovanju kratkih razdalj v urbanem okolju in ne prevozu na dolge proge, brez pretiranega napora pri poganjanju ob električni pomoči dosegali zakonsko omejeno največjo hitrost 25 km/h. To je bilo ob stanju na semaforjih dovolj, da smo bili enako hitri kot avtomobil in avtobus. Pot na barjanski cesti nas je ločila, saj je avtobus zavil po svoji poti, z avtomobilom pa sva tekmo nadaljevala proti Slovenski cesti. Na „prazni cesti“ je avto hitro pridobil na prednosti, vendar pa je bila slabost, da je moral voznik v središču mesta, čim bližje Prešernovemu spomeniku, še najti prosto parkirno mesto, parkomat in se peš odpraviti proti končnemu cilju. V središču mesta ima kolesar daleč najbližjo pot do cilja. Mimo Križank in po Vegovi ulici, ki je zaprta za tiste, ki nimajo dovolilnic do Kongresnega trga in nato do Prešernovega spomenika.
Epilog je, da je bil kolesar po 10 minutah prvi pred Prešernovim spomenikom, drugi je štiri minute kasneje na cilj prišel potnik na avtobusu, ki je lahko med potjo v miru prebral in odgovoril na elektronsko pošto. Zadnji, sedem minut za kolesarjem, je bil na cilju voznik avtomobila, ki je največ časa izgubil z iskanjem parkirnega mesta in imel za prepešačit še krepko daljšo pot kot potnik na avtobusu.
S kolesom v službo že 25 let in več.. - kamor koli po Lj, do zunanjega roba oboznice, s kolesom, mi je kot izlet in fino.. !! - Avto po Lj obroču sam bedarija..
Naslov je napačen. Pravilen bi bil "po Ljubljani". Naredite poskus iz Vrhnike/Kamnika do Ljubljane (Prešerca) v času jutranje konice in potem pametujte kdo je najhitrejši
Hehe, od vseh mest na svetu si zgleda videl samo Ljubljan in zdaj si pameten...