Strokovnjake motijo številne birokratske ovire, težavo vidijo tudi v tem, da se z vprašanji in projekti s področja e-mobilnosti pri nas ukvarjajo manj kompetentni ljudje.
Društvo za soustvarjanje trajnostne družbe Trajnostni.org in portal Emobility.si sta v Ljubljani organizirala posvet z okroglo mizo, ki je izpostavila aktualne izzive elektrifikacije prometa v Sloveniji in širše.
Predlagane so bile spremembe in izboljšave, v ospredju pogovorov pa je bil razvoj polnilne infrastrukture. Strinjali so se, da so spremembe nujne, če želi Slovenija postati država, ki bo čedalje manj odvisna od fosilnih goriv.
Primož Lemež iz Emobility.si je predstavil nekatere evropske poglede na e-mobilnost in povzel dogajanje in sporočila konference Berlin Energy Transition Dialogue. Še pred otvoritvijo okrogle mize z naslovom Brez dlake na jeziku: o javni polnilni infrastrukturi za električna vozila je bil Lemež slikovit: "Kar zadeva e-mobilnost, je Evropa v srednjem veku, Slovenija pa v kameni dobi. Povsod po svetu se dogajajo izjemni projekti, predvsem v Južni Ameriki, Afriki, na Kitajskem in Bližnjem vzhodu. Svet se zaveda, da je daleč najcenejši način pridobivanja električne energije solarna energija, sledi pa ji vetrna."
Svojevrsten izziv voznikov električnih vozil so daljša in predvsem mednarodna potovanja. Že za vožnjo do Nemčije se morajo »oborožiti« s skoraj deset karticami za različne polnilnice. Pri tem si uporabniki želijo rešitve, podobne gostovanju iz sveta mobilne telefonije – elektriko bi radi uporabljali povsod, plačali pa le enemu (domačemu) ponudniku, saj bi ta imel sklenjene pogodbe o gostovanju. Družba Petrol že intenzivno dela na tem, saj se s ponudnikom Allego, ki je s svojimi polnilnicami prisoten v Avstriji, Nemčiji, na Slovaškem in Nizozemskem že dogovarja za tovrstno gostovanje in brezstično polnjenje na polnilnicah.
Evropa zamuja
Po njegovem mnenju je Evropska unija na področju e-mobilnosti brez pravega in enotnega načrta ter strategije kot tudi brez pravih vodij. Globalna statistika kaže, da so fosilni energenti že doživeli svoj vrhunec in se počasi poslavljajo – lani so imele naftne družbe po svetu za 1300 milijard dolarjev manj prometa z nafto kot leto prej. Seveda fosilna goriva potrebuje pretežno industrija, šele nato sledi promet. "Močni lobiji v Evropi skrbijo, da EU zamuja s pomembnimi odločitvami, razvoj električnih vozil na stari celini je prepočasen. Infrastruktura za e-mobilnost je sicer iz leta v leto boljša in bolj razvejana, a povsem ločeni in nepovezani sistemi upravljanja poskrbijo za porazno uporabniško izkušnjo."
Električni skuter Askoll eS2
Birokratizacija rak rana
Andrej Pečjak z inštituta Metron, eden pionirjev e-mobilnosti v Sloveniji, je zbrano občinstvo kljub temu spomnil, da stanje v Sloveniji ni slabo, saj smo med najboljšimi v regiji, se pa vsekakor ne moremo primerjati z najboljšimi v svetu. Pečjaka motijo številne birokratske ovire, težavo vidi tudi v tem, da se z vprašanji in projekti s področja e-mobilnosti ukvarjajo manj kompetentni ljudje.
Božo Kastelic iz družbe SODO je ob predstavljenih slabih izkušnjah uporabnikov povedal, da kot lastniki hitrih polnilnic zagotovo niso zadovoljni in da vse kritike glede sistema zaračunavanja sprejemajo dobronamerno ter da bodo ukrepali v smeri izboljšanja uporabniške izkušnje. V razpravi je bil izpostavljen primer Slovaške, kjer so imeli na hitrih polnilnicah podobno ureditev zaračunavanja kot pri nas. Sistem obračunavanja iz časovnega v zaračunavanje dejanske količine pretočene energije so uspešno nadgradili in tako poenotili uporabniško izkušnjo voznikov osebnih vozil pri točenju kateregakoli energenta ne glede na to, ali gre za tekoče oziroma plinske energente ali pa električno energijo.
Ministrstvo: stvari se premikajo
Bojan Žlender z Ministrstva za infrastrukturo je dodal, da se stvari vendarle premikajo. V več strateških projektov zelene mobilnosti so se slovenska podjetja povezala v razvojna partnerstva, samo ministrstvo postavlja te vsebine pod prioritetne. Izrazil pa je pomisleke ob usmeritvah EU, ki ob elektrifikaciji mobilnosti še vedno močno podpira tudi naftno in plinsko industrijo.
ZPS: Neodgovorno obnašanje avtomobilskih proizvajalcev
Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije je večkrat omenil slabšo uporabniško izkušnjo uporabnikov in potencialnih kupcev električnih vozil ter izpostavil neodgovorno obnašanje avtomobilskih proizvajalcev – tako z vidika proizvodnje, prodaje kot oglaševanja, saj s svojo negativno reklamo glede infrastrukture in avtonomije e-vozil med potencialnimi kupci sejejo strah in tako zavirajo napredek. "Veliko stvari bo treba premakniti v glavah ljudi, če bomo želeli električna vozila približati ljudem. Ustrezna infrastruktura je korak v pravo smer, a ljudje potrebujejo predvsem dobre zglede – rent-a-car vozila, različna mestna dostavna vozila in službena vozila bi bila dobra odskočna deska. Subvencija je sicer močna, a ne vsemogočna motivacija, saj ne pride do slehernika," je menil Okorn. V ZPS so sicer opravili preprosto študijo področja e-mobilnosti in ugotovili, da se številnim uporabnikom, ki prevozijo vsaj 50 kilometrov na dan uporaba električnih vozil splača že danes, večini pa se bo šele leta 2025 – ko bodo cene nižje, avtonomija boljša in izbira večja.
Teo Bunta je kot največjo težavo e-mobilnosti v Sloveniji opisal ozaveščanje prebivalstva, pri čemer je pokazal tudi na nekatere akterje, ki bi jo morali spodbujati: »Vsekakor je nekaj narobe, če ZPS uporabnikom sporoča, da se jim bo električni avtomobil splačal šele leta 2025, ali pa, če direktor ELESa javnost zavaja, da omrežna infrastruktura ne bo kos rasti obsega električnih vozil. Zagnanost proizvajalcev in prodajalcev električnih vozil je vidna v tem, da se najbolj prodajana vozila na svetovnih trgih v Sloveniji sploh ne prodajajo, ali pa jih je težko dobiti po dolgih čakalnih dobah. Težko razumem, da se Petrolu upravljanje z javnimi sredstvi postavljenih električnih polnilnic ne splača, Lidlu in Mercatorju pa se enake polnilnice splačajo, čeprav so jih sami financirali«
Namesto kartic mobilne aplikacije
Marko Logonder iz podjetja Marcon-i je prav tako izpostavil težavo uporabniške izkušnje in pokazal na dobre prakse v tujini. Različne kartice za uporabo javnih in drugih električnih polnilnic bi lahko relativno hitro in enostavno zamenjale mobilne aplikacije. Logonder je tudi pojasnil, zakaj med službenimi vozili ni več modelov gnanih z elektromotorjem: "Podjetja, ki bi želela električni vozni park, so kaznovana s strani finančne uprave, saj je glede na razliko v nabavni ceni, višja tudi višina dohodnine, ki jo mora zaposleni plačati takrat, ko vozilo uporablja v zasebne namene." Nakazal je tudi možnost posnemanja nizozemskega primera reševanja parkiranja in polnjenja stanovalcev večstanovanjskih stavb, ki bi ob nakupu električnega vozila dobili stalno parkirno mesto in možnost polnjenja.
Da se že dela na ustrezni rešitvi v obliki spletne in mobilne aplikacija OneCharge, je dejal Luka Strnad Peterca, predstavnik družbe Petrol. Ta svoj klasični poslovni model v zadnjih letih dopolnjuje z najrazličnejšimi energenti, tudi elektriko: "Petrol veliko vlaga v obnovljive vire energije, zanimajo nas tudi novi poslovni modeli. Več kot 300 inženirjev intenzivno postavlja sončne elektrarne po Sloveniji, na Hrvaškem smo lani postavili 9 vetrnih elektrarn, e-mobilnost je eden osrednjih ciljev in izzivov družbe, dojemamo jo kot prihodnost."
Petrol orje ledino tudi na področju inovativnih poslovnih modelov, poslovnim uporabnikom in javnim uporabnikom že nudi poslovni najem električnega vozila kot storitev. Hkrati pa Strnad Peterca priznava: "Trenutno Petrol na področju e-mobilnost posluje z izgubo. Tako kot nekatere druge uporabnike nas motijo visoki stroški omrežnin, ki bi v primeru urbanih polnilnic in na avtocestnem križu lahko bili nižji, saj bi to v praksi močno pospešilo razvoj e-mobilnosti."
Nič od večletnih obljub
Uporabnikom je sicer všeč, da ima Petrol namen resneje se lotiti izboljšav na področju uporabniške izkušnje, vendar pa ne moremo biti zadovoljni z dosedanjo realizacijo. Nič od večletnih obljub še ni doseženo oziroma izpolnjeno. Polnilnice SODO, ki jih Petrol upravlja, so vse bolj osamljene kljub vedno hitreje rastočemu številu električnih vozil na cestah. Osnovni razlog za ta pojav, ki ga resda zaznavajo tudi v drugih državah, je nepošteno določeno zaračunavanje storitve polnjenja, ki kot mersko enoto upošteva zgolj časovno trajanje polnjenja. To je glede na naravo storitve in zelo spremenljive zmogljivosti polnjenja povsem neprimerno. Poslovni model Petrola je povsem nevzdržen, tako s stališča dobičkonosnosti kot s stališča uporabniške izkušnje.
Teo Bunta iz društva Trajnostni.org podjetja Implera je že dolgoletni uporabnik različnih vrst vozil z elektromotorji, zato prav tako pogreša strateško usmeritev države na tem področju. "V teoriji so stvari jasne, v praksi pa nič ne gre enostavno. FURS, EKO Sklad, postavljanje vtičnic v urbanih in večstanovanjskih okoljih – vse zahteva ogromno časa in živcev," je dejal in izpostavil še dva pomembna vidika e-mobilnosti: "Poraba energije in izpusti CO2 niso edini vzgib pri uvajanju e-mobilnosti v prometu. Avtomobili z motorji na notranje izgorevanje so v urbanih okoljih, kjer so hitrosti nizke, neučinkoviti in ustvarjajo smog, prašne delce ter hrup – škodujejo zdravju in ozonu. Prav tako uvoz naftnih derivatov pomeni, da denar, ki smo ga zaslužili – v slovenskem prometu ga je za okoli dve milijardi evrov letno, pretakamo v države izvoznice nafte. Ta denar bi lahko lokalno krožil in skrbel za večjo gospodarsko rast ter več delovnih mest."
Oster do Petrolove poslovne politike je bil Primož Lemež. Opozoril je na celo vrsto težav, nepravilnosti pri delovanju in obračunavanju, predvsem pa pri zanesljivosti delovanja polnilnic. "Predsednik uprave Petrola bi si zaslužil posebno nagrado lastnikov, saj izredno uspešno ovira razvoj e-mobilnosti. To pa je tudi pravo poslanstvo Petrola. Z vsakim električnim avtomobilom Petrol namreč izgubi od 1.000 do 3.000 evrov prihodkov. Le kdo pa je tako neumen, da bi si žagal vejo na kateri sedi? Vse te napake in težave gotovo niso naključne; zakaj potem pri obračunih polnjenja vedno prihaja do napak v mojo škodo, nikoli v Petrolovo? In če je po vseh teh letih delovanja, ter vseh tujih izkušnjah jasno, da ta poslovni model ne more delovati, zakaj na njem vztrajajo? Število električnih avtomobilov se dnevno povečuje, število polnjenj na SODO polnilnicah pa se zmanjšuje? Za tako stanje ni kriv Petrol, Petrol samo dela tisto, kar jim najbolj odgovarja. Krivi so tisti ki tako stanje dopuščajo. Če smo dali lisici čuvat kokoši, ni lisica kriva, da je vsem kokošim zavila vrat; kriv je tisti, ki je dal kokoši čuvati lisici!"
Kakšna propaganda s temi električnimi sranji. Za mene in še za večino ostalih bo zadeva zanimiva, ko bo cenovno enaka današnjim vozilom na pogon s fosilnimi gorivi, domet najmanj 500km in polnenje do 10 min. Do takrat pa si vtaknite… ...prikaži več ta e-jajca nekam v anus.