Če mora vsak avtomobil po določeni starosti na tehnični pregled, vsako leto pa tudi na redni servis je s kolesi drugače, saj rednega servisa ne poznajo. Pa čeprav tudi z njimi dosegamo velike hitrosti, trki pa so lahko celo usodni.
Sprehodili smo se med parkiranimi kolesi
Kolesarji spadajo med najbolj ranljive udeležence v prometu, pogosto, v več kot polovici primerov pa so tudi sami povzročitelji nesreče. Eden od napotkov policistov je tudi ta, da naj bo kolo redno vzdrževano in servisirano, saj bodo le tako zavore prijele v kritičnih situacijah, ponoči vas bodo drugi udeleženci v cestnem prometu, pešci in vozniki, hitreje opazili, tako kot v vozilu hupa mora na kolesu delovati zvonec, prtljaga pa mora biti varno pospravljena v za to namenjeni košarici ali pritrjena na prtljažniku, tako, da imate roke proste za vodenje krmila in nakazovanje smeri. Sami smo se sprehodili po "kolesarskih parkiriščih in hitro na prste obeh rok našteli kolesa brez ustrezne svetlobne opreme, s poškodovanimi pedali, preparelimi zračnicami …
Ali kolo potrebuje letni redni servis tako kot avtomobil? Odgovor Jake Čuka, specialista za kolesarjenje in kolesa pri podjetju Špan, je pritrdilen. "Priporočljivo je opraviti servis. Med sezono se komponente obrabljajo, te je treba pregledati in po potrebi zamenjati. Kdor se več vozi, potrebuje več servisiranja.“
Kaj je treba pregledati?
Če se odpravite na „letni remont“ vam bodo serviserji zaposlenih pri specialistih za kolesarjenje nujno pregledali stanje plaščev, zračnic, verige in verižnikov, zavornih oblog ali gumic. Za boljše delovanje se menjavajo cevi zavor in prestav ali pri disk zavorah menjava olja ter žice. Zapacane in zaprašene komponente po navadi ne delujejo enako kot očiščene in namazane.
Veliko kolesarjev posveča premalo pozornosti kolesu, ki tudi več mesecev sameva v kotu garaže ali kleti in se na njem nabira prah. Španov strokovnjak svetuje, da smo stalno pozorni na tlak v zračnicah, delovanje zavor, bolj vešči kolesarji znajo tudi sami preveriti prestave. "Pomembno je, da so vse komponente pritrjene in vsi vijaki pritrjeni,“ pravi sogovornik, ki razkriva, da so najpogostejše okvare povezane s kolesom zračnice. "Na našem servisu na Brezovici je pogost predmet servisa menjava zavornih gumic ali oblog, plaščev in razne nastavitve, na primer menjalnika, zavor, centriranje obročev. Te stvari se najpogosteje uporabljajo in so izpostavljene največji obrabi.“
Kako se pravilno zakrpa zračnica?
Če zadeva drži zrak potem je dobro. Navadno, če krpanje ni pravilno izvedeno, zračnica še vedno pušča. V kolesarskem centru podjetja Špan opažajo, da nepravilna uporaba orodij še dodatno poškoduje zračnico. Za menjavo zračnice priporočajo namenske snemalce plaščev in ne izvijačev ali drugih ostrih predmetov.
Se da izogniti pogostemu luknjanju zračnic?
Obstajajo različne rešitve. Najprej so tu odporni plašči, ki se ločijo po stopnji zaščite proti predrtju, sledijo jim zračnice, lažje so bolj občutljive, ker so tanjše, tu so »samokrpalne« zračnice s tekočino v notranjosti. Poznamo na konice odporne zaščitne najlonske trakove, ki se nameščajo med zračnico in plašč. Navsezadnje so tu »tubeless« sistemi, ki nadomeščajo zračnico in istočasno krpajo morebitne luknje. Na trg pa prihajajo še dodatni sistemi, bolj uporabni za gravitacijske discipline, uporabljajo se raznih oblik penastih polnil plaščev, ki preprečujejo tako imenovani »snake bite«, raztrganje zračnice. Sistemi se uporabljajo v kombinaciji s »tubeless« sistemom.
Nimajo vsi dovolj znanja
Za številne okvare pa so pogosto krivi tudi kolesarji sami. Tudi zaradi neznanja. Kolesa so postala tehnično dovršena, prav tako menjalniki, ki od uporabnika zahtevajo nekaj znanja. Po besedah Čuka imajo nekateri premalo znanja o menjalnikih, pa ga vseeno nastavljajo sami. Posledica je, da se zadnje kolo in menjalnik dotakneta, kar lahko povzroči zaplet in poškodbo menjalnika ali poškoduje okvir. "Zelo pogosto je tudi pregretje diskov ali pregretje zavornih oblog. Ne tako redko uporabniki z raznimi spreji namažejo verigo, pri tem pa se mazivo znajde še na disku ali obroču, zaradi česar zavora izgubi moč in se neprijetno oglaša,“ dodaja Španov mojster.
Servis električnih koles
Vse bolj v veljavi, pa naj bo to kolesarjenje v službo ali rekreativno cestno in gorsko kolesarjenje, so električna kolesa, ki pa načeloma ne zahtevajo posebnega servisa. "Električna kolesa imajo svoje prepoznavne komponente, ki so podvržene uporabi in izrabi. Vse na kolesu se da popraviti in zamenjati. Določene elektronske komponente se prav tako servisirajo,“ pojasnjuje Čuk, ki dodaja, v kolesarskem centru Špan na Brezovici sprejemamo vsa kolesa, tudi servisirajo vsa. Pretežno so to kolesa srednjega cenovnega razreda. "Kar zadeva dražjih koles, po moji oceni Slovenci še vedno v večini vozimo kolesa srednjega cenovnega razreda, srednji cenovni rang je glede na segment koles različen.“
"Servisi so različni, od menjave zračnice ali nastavitev zadnjega menjalnika do generalnih servisov. Cene so od 5 pa do 150 evrov in več,“ še pravi čuk, ki zaključuje, da kolo služi svojemu namenu le, če je redno vzdrževano. Ocene o tem kaj je dobro vzdrževano pa so subjektivne. "Kolesarjem, ki redno kolesarijo, svetujem, naj kolo vsaj enkrat letno pripeljejo na servis.“
Kolesarji v akcijo
Realno je zunaj ogromno neizpravnih koles. Brez zvoncev, brez luči, z zjahanimi zavorai, brez kresničk, z visečimi dinami in škripajočimi okvirji.
Saj sem vedel, da oblastniškim kriminalcem ne bo dovolj registracija petindvajsetk! Ko bodo ukazali registrirati kolesa, ga bom prodal in kupil AK47. Kaj bo sledilo, pa si lahko predstavljate sami!