Mercedes-Benz pravi, da je svojo paleto motorjev z notranjim izgorevanjem z nedavno predstavitvijo novih šestvaljnikov izpopolnil do konca in da nima več načrtov po razvoju novih agregatov, ki za pogon potrebujejo bencin ali dizel. Aktualni motorji so tako učinkoviti, da bodo z rahlimi dodelavami še dolgo ustrezali prihajajočim okoljevarstvenim standardom.
S tem je šef razvoja Markus Schäfer napovedal konec obdobja, ki je trajalo kar 140 let. Oče avtomobilizma in začetnik znamke Karl Benz je namreč leta 1879 razvil svoj prvi brezkompresijski dvotaktni motor z notranjim zgorevanjem. Temu je v naslednjih letih po seriji njegovih patentov sledil še razvoj štiritaktnega motorja, ki je z letom 1885 in takrat predstavljenim Benzovim triciklom "motorwagen" začel dobo avtomobilizma.
Pri Mercedes-Benzu se bodo v prihodnje tako povsem posvetili novim tipom pogona, v prvi vrsti električnega oziroma baterijskega, je za Auto motor und sport povedal Schäfer.
To sicer še ne pomeni nujno, da se bodo za vselej poslovili od motorja z notranjim zgorevanjem, saj bi se lahko k njegovemu nadaljnjemu razvoju vrnili čez nekaj let, če se bo to pokazalo za koristno. A v trenutnih razmerah, ko državne politike stremijo k razvoju vozil z ničelnim odtisom, nič ne kaže na povratek. Volkswagen je tako že napovedal, da bo leta 2026 predstavil zadnji model na platformi s klasičnim motorjem, leta 2040 pa bo povsem prenehal prodajati tovrstna vozila.
Mercedesove in Volkswagnove vizije pa v tem hipu marsikdo še ne podpira. Pri Mazdi denimo so pred kratkim predstavili izpopolnjeni bencinski motor skyactiv-X, ki je ob znatni zalogi moči lahko zelo varčen in čist, že leta 2020 pa nameravajo podoben učinkovit in čist motor predstaviti še na dizelski strani.
Tudi pri Toyoti opozarjajo, da prehod na baterijska vozila ne bo niti približno tako enostaven in do okolja emisijsko nevtralen oziroma prijazen, kot to skušajo danes predstavljati nekateri proizvajalci ter politiki.
dezurni@zurnal24.si
