Obrtniki ponavadi sanjarijo, kako si bodo nekoč s trdo prigaranim denarjem kupili mercedesa, poslovneži bi svojo uspešnost običajnim smrtnikom razkazovali v BMW-jih ali audijih, mladci, željni cestnega dokazovanja, bi verjetno najraje segli po hondi ali alfi. Kaj pa kmetje, katera znamka traktorjev njim zašibi kolena?
Za kmete je uporabnost njihovih delovnih strojev gotovo na prvem mestu, če pa je to združeno še z vrhunsko tehnologijo in kakovostjo ter izdatnim ščepcem prestiža, potem se traktorji Fendt uvrščajo med tiste, ki se jih ne bi branil noben evropski, kaj šele slovenski kmet. Zato se jih ni zaman prijel vzdevek "Maybachi med traktorji".
|
Zakaj je temu tako, smo se prepričali med ogledom tovarne v bavarskem mestu Marktoberdorf, kjer bije Fendtovo srce. Ena bistvenih značilnosti slovite znamke, katere začetki segajo v leto 1937, je, da skoraj vse sestavne dele traktorjev izdela 2.800 zaposlenih v dveh Fendtovih tovarnah na Bavarskem, s čimer lahko dosežejo in kontrolirajo kar najboljšo kakovost. Posebej za tovarno so izdelani številni robotizirani stroji za obdelavo kovin, ki med delovnim procesom zmorejo celo natančnost tisočinke milimetra. Ves delovni proces pa bi bil še vedno okrnjen, če pri njem ne bi sodelovala zadovoljna delovna sila. Ta je visokokvalificirana, saj delavce tovarna med drugim črpa kar iz lastne srednje šole, medtem ko na dobre rezultate vplivajo tudi ugodni delovni pogoji in seveda plača, ki za osnovno delovno mesto sega v razponu od 2000 do 2500 evrov bruto. Posamezen traktor s proizvodnega traku zapelje po 14 urah, pred predajo kupcu pa ga čaka še izdatno testiranje, še posebej delov, pri katerih so s terena poročali o kakršnihkoli težavah.
|
|
Čeprav imajo mnogi nevedneži moderne traktorje še vedno za počasne in nevznemirljive stroje, resnica ne bi mogla biti drugačna, še posebej ko je govora o Fendtovih traktorjev. Le kako sicer razložiti dejstva, da njegovi največji traktorji dosegajo hitrosti prek 60 km/h in je v njih vgrajena najmodernejša tehnologija kot je na primer brezstopenjski pogon Vario, sistem za nadzor stabilnosti, samodejno upravljanje traktorja s pomočjo GPS navigacije in računalniška obdelava podatkov o opravljenem delu na polju, da o dodatkih, kot so ksenonske luči, udobje in ergonomija delovne kabine in podobno niti ne govorimo posebej.
Omeniti velja še informacijski Fendtov sistem Vario-Doc, v katerega je lahko povezanih več traktorjev in kombajnov na kmetiji in se vanj recimo shranjujejo podatki o konfiguraciji nekega terena, količini pridelka na njem in posledični potrebi po gnojenju ter še marsikaj, kar vse v sodobnem načinu kmetovanja omogoča najboljši možen izkoristek delovnih površin in s tem večji zaslužek. Pri sodobnem kmetu torej vile že zdavnaj ne igrajo več glavne vloge, temveč mora biti za svoj uspeh izdatno tehnološko podkovan.
Nekaj dodatnih vtisov so lahko povabljeni gostje iz Slovenije po ogledu tovarne dobili tudi na preizkusni pisti ob tovarni, kjer so se lahko zavihteli v vse predstavnike razredov in izkusili vsaj cestni del njihovih zmogljivosti.
V Fendtu nameravajo letos za najzahtevnejše evropske trge izdelati (vsi so prodani že vnaprej) 13.400 traktorjev. V Sloveniji se na leto proda okoli 30 Fendtovih traktorjev, med njimi pa je pogosto tudi kakšen iz največjega in najprestižnejšega razreda 900, pri katerem že cena za osnovni model dosega vrtoglavih 200.000 evrov. Sosedje novopečenega lastnika so gotovo še bolj zeleni od značilno zelene Fendtove barve.