Dokler bodo obstajala prevozna sredstva, ne glede na pogonske vire, pa tudi, če bodo letela, jih bo treba vzdrževati in servisirati. Še več, izobraževanje za poklic avtomehanika pridobiva na priljubljenosti in veljavi. Mehaniki so vse bolj iskani, v povprečju skoraj vsak od več kot 1,2 milijon vozil registriranih v Sloveniji vsaj štirikrat na leto obišče mehanično ali vulkanizersko delavnico.
Z novimi, vse bolj tehnološkimi modeli vozil mora obstajati tudi kader, ki je strokovno dovolj usposobljen. Temu razvoju in novim tehnologijam mora slediti tudi šola. Poklici avto remontne dejavnosti so vedno bolj cenjeni. Že v srednjih tehničnih šolah iz lastnih izkušenj ved, da vsak lastnik vozila vsaj trikrat do štirikrat letno potrebuje usluge za vzdrževanje in servis vozila. Tudi, če vozilo deluje brezhibno. Samo menjavo gum večina naredi dvakrat na leto, povprečen redni pregled vozila se opravi na vsakih 15.000 kilometrov oziroma enkrat letno za redno vzdrževanje in priprava na tehnični pregled. Glede na to, da je bilo že leta 2012 v povprečju na vsakega drugega prebivalca v Sloveniji po eno vozilo in da se iz leta v leto vozni park povečuje, je potreba po takem kadru vedno večja.
Spremembe v izobraževanju mehanikov
V slovenskih strokovnih šolah, kjer se dijaki izobražujejo za poklic avtoserviserja, se zavedajo, da ni dovolj, da dijake na strokovnem področju učijo osnovnih zakonov strojništva, elektrotehnike, kemije in računalništva, ampak morajo slediti napredku, razvoju in novim tehnologijam, ki se dnevno pojavljajo v avtomobilski industriji. Vsako leto aktivi pripravijo (popravijo) izvedbeni kurikul, ki je vezan na stroko in razvoj. Zato tudi literatura (knjige, brošure, strokovni članki) ne zadoščajo pri izvedbi pouka, ampak učitelji sami pripravijo tako imenovana e-gradiva, ki so vezana na aktualne teme. Te učitelji uporabljajo iz protokolov servisiranja posameznih modelov vozil in on-line povezav diagnostičnih naprav s servisi. Pri tem gre za tesno sodelovanje med šolo in nekaterimi servisi. Prakticirajo se tudi izobraževanja učiteljev v podjetjih in servisih.
Treba je obvladati angleški jezik
Pravo primerjavo z dijaki v drugih državah, pa tudi trendom v servisiranju in vzdrževanju vozil pa slovenski učitelj in dijaki dobijo tudi na tekmovanjih Car Mechanic Junior. Ta je bil letos na Češkem, udeležili pa so se ga tudi v SIC (Strokovno izobraževalni center Ljubljana), kjer so pred leti v Ljubljani že gostili tekmovanje za najboljše mlade mehanike. Kot je za Žurnal24 povedal eden od profesorjev na SIC, kjer izobražujejo avtoremontno dejavnost, Miha Škoda, so tekmovanje po triletnem koronskem premoru na šoli že komaj čakali. Tekmovanja na Češkem v Brnu so se udeležili trije profesorji in dva dijaka.
Prvi tekmovalni dan se je začel s teoretičnim preskusom s področja avtoservisnega poklica, ki vključuje mehaniko vozila in elektrotehniko. Tekmovalci so morali svoje znanje izkazati v razumevanju in poznavanju sestavnih delov, vse skupaj pa je potekalo v angleškem jeziku in je vsebovalo 101 vprašanje. "Angleški jezik zelo popestri tekmovanje, še posebej, ko se zaplete pri razumevanju posameznih sestavnih delov in sklopov vozila," pravi Škoda.
Praktično znanje in iznajdljivost
Drugi dan tekmovanja mladih mehanikov se je izkazalo, da bo potrebnega vedno več znanja z elektro področja, elektronike, mehatronike in računalništva. Vsekakor bo na videno treba specializirati kader, ki bo sposoben vzdrževati in servisirati določene vrste vozil.
Dijaki so dobili deset praktičnih nalog iz vzdrževanja in diagnostike vozila. Vaje so zahtevale veliko praktičnega znanja, razmisleka in tudi iznajdljivosti posameznega dijaka. Med nalogami je bilo merjenje obrabljenosti valjne puše, vaja iz pregleda svetlobnih teles in nastavitev višine snopa žarometa, morali so nastaviti radarski sistem sodobnega vozila s pomočjo odsevnih tabel, sledila je vaja iz električne vezave priklopnega vozila (prikolice), vaja iz centriranja klasične lamelne sklopke, vaja iz diagnosticiranja in odkrivanja napake, dijaki so morali pokazati tudi znanje pri uporabi diagnostičnega orodja.
"Naloge so zahtevale tehten razmislek in pravo odločitev o pravilnem pristopu do nadaljnjega poteka dela," pravi Škoda in dodaja, da je dobra plat tovrstnih tekmovanj in primerjav tudi druženje z ostalimi tekmovalci in mentorji, kjer so si izmenjajo mnenja in opazke posameznih nalog, pa tudi sicer spregovorijo o izobraževanju dijakov.
Zahtevnost nalog na visokem nivoju
Po mnenju udeležencev in mentorjev so vsi tekmovalci zmagovalci vsak z svojimi izkušnjami v poklicu avtoserviserja. Slovenska dijaka sta se uvrstila v zlato sredino evropskih mladih mehanikov, a, kot opozarja Škoda so uvrstitve na tekmovanju odvisne tudi od možnosti posameznih držav, kako se lahko pripravljajo na tak dogodek. "Tekmovalca naše šole SIC Ljubljani sta izkazala veliko požrtvovalnost in izkušenost naših dijakov v drugem letniku programa avtoserviser. Če upoštevamo, da sta najmlajša v kategoriji po izobraževalnem programu in, da se nismo res intenzivno pripravljali na posamezne naloge, sta zagotovo zmagovalca, vsaj iz vidika naših meril in materialnih razpoložljivosti."
Kot še opozarja Škoda, se zahtevnost nekaterih nalog ne more primerjati z marsikaterim servisom za izvajanje kalibracije radarskega sistema in pametnih žarometov. Enako velja za pripravo električnega vozila za servisni protokol.
"Tak tip tekmovanje je izjemna izkušnja za dijaka, ki sodelujeta in tudi mentorja, saj smo si izmenjali izkušnje in primer dobre prakse v šolstvu držav izven naših meja," zaključuje Škoda.