Priključni hibridi, tako kot hibridi, seveda z redkimi zelo zgodnjimi izjemami, kakršni so denimo bili Porschejevi hibridi iz začetka dvajsetega stoletja, veljajo za razmeroma nov dodatek v ponudbi avtomobilskih proizvajalcev, a ni povsem tako, saj so poskusi z njimi potekali tudi prej.
Pri Audiju so opozorili, da so svoj prvo priključno hibridni avtomobil razvili že pred več kot tremi desetletji. Leta 1989 so namreč izdelali deset primerkov eksperimentalnega audija duo, priključnega hibrida, ki so ga zasnovali na audiju 100 avant.
Audi duo je spredaj obdržal 2,3-litrski bencinski petvaljnik, ki je na sprednji kolesi pošiljal moč 100 kilovatov, na zadnji premi pa mu je pomagal 9-kilovatni Siemensov elektromotor, ki se je napajal iz nikelj-kadmijeve baterije. Vgrajena je bila pod dno prtljažnika. Audijevi tehniki so tedaj eksperimentirali tudi s sončnimi celicami za dodatno polnjenje baterij, ki so bile razvrščene na streho. Poleg polnjenja baterij iz omrežja je bilo sicer že tedaj na voljo tudi regenerativno zaviranje.
Štirikolesni pogon
Danes je hibridna tehnika že močno napredovala in pogonski sklop brez posredovanja voznika samodejno prehaja med najustreznejšimi kombinacijami pogona, tedaj pa je bilo vse skupaj bolj zapleteno. Če je hotel menjati pogon, je moral voznik menjalnik najprej prestaviti v prosti tek, potem pa je pritisnil gumb »E« na sredinski konzoli in na elektriko se je lahko peljal dobrih 40 kilometrov.
Oba motorja sta lahko delovala tudi v tandemu. Ker je razpolagal z veliko navora, je lahko elektromotor samostojno poskrbel za pospeševanje do 50 kilometrov na uro, potem pa je voznik vžgal še bencinski motor. Predvsem na spolzkih podlagah je prišel do izraza štirikolesni pogon, ki je izhajal iz sodelovanja obeh motorjev.
Audi je izdelal le deset primerkov priključnega hibrida audi duo, ki so jih preskusili v pilotskih programih, med drugim tudi v vlogi taksija v Ingolstadtu, ni pa se odločil za serijsko proizvodnjo. Leta 1991 je pripravil tudi izboljšano drugo serijo dua, ki je bil tudi zasnovan na audiju 100 avantu, ki se je med drugim pohvalil z odlično aerodinamiko, s katero so tudi prihranili nekaj elektrike.
Resni poskus
Leta 1997 je na ceste zapeljala prva majhna serija priključnega hibrida, Tudi ta se je imenoval audi duo, vendar je bil zasnovan na tedanjem audiju A4 avant. Poganjala ga je kombinacija 67-kilovatnega 1,9-litrskega turbodizelskega motorja in 22-kilovatnega vodno hlajenega elektromotorja, ki se je napajal iz želatinske baterije v zadku. Ta se je polnila tudi z regenerativnim zaviranjem . Prednji kolesi sta v kombinacijah poganjala oba motorja. Električno je lahko peljal do 80 kilometrov na uro, z dizelskim motorjem pa 174 kilometrov v na uro.
A, kot poudarjajo pri Audiju, je bil audi duo preveč napreden za svoj čas in pri ljudeh ni naletel na zanimanje, saj še niso bili pripravljeni nanj.
